4
1–5,27
Elifáz nastopi milo in uvidevno, vendar jasno zavrača očitek proti Bogu, ki ga Job nakazuje v prvem govoru.
1–11
Elifáz prosi za besedo in spominja Joba, da so bili pogubljeni vedno sami krivi svoje pogube: kar kdo seje, to žanje, ko zmanjka plena, tudi lev pogine.
12–21
Elifáz se sklicuje na preroško in pretresljivo nočno videnje: kar Bog naredi, vse prav naredi, človek ne more imeti bolj prav kakor Bog. Kdor se Bogu upira, ga čaka poguba.
17
bolj pravičen kakor Bog ali pravičen pred Bogom. – bolj čist kakor njegov Stvarnik ali čist pred svojim Stvarnikom.
|
