Avgusta: ime v lat. pomeni Vzvišeni; od l. 27 pr. Kr. naziv Gaja Oktavija, prvega rimskega cesarja, ki je kot cesar vladal vse do svoje smrti l. 14 po Kr., ko ga je nasledil Tiberij (prim. 3,1). – ves svet (gr. oikouméne) tj. ves obljudeni, civilizirani svet; izraz se je na tedanjih napisih in v uradnih odlokih pogosto uporabljal kot ime za rimsko cesarstvo. Iz raznih listin vemo, da je Avgust res dal popisati prebivalstvo v več provincah.
2

To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij ali (slovnično manj verjetno, vendar možno) Do tega popisovanja je prišlo v času, preden je bil Kvirinij; Publij Sulpicij Kvirinij je bil cesarski namestnik v rimski provinci Siriji, katere del je bila tudi Palestina. Od l. 12. pr. Kr. je vodil vso rimsko politiko na Bližnjem vzhodu. Izpričano je, da je izpeljal popis prebivalstva v Palestini l. 6 po Kr., tj. deset let po smrti Heroda Vélikega, vendar pa je ta popis glede na Mt 2,19 moral potekati po Jezusovem rojstvu (prim. 1,5), kar za razlagalce pomeni zelo zapleten zgodovinski in eksegetski problem, ki je spodbudil nastanek najrazličnejših hipotez. Ni jasno, ali je Kvirinij z izvedbo popisa v Palestini začel že pred Herodovo smrtjo ali pa je Luka poznejši popis časovno pomaknil nazaj in je torej popis le književno sredstvo, ki vzpostavlja povezavo Marije in Jožefa z Betlehemom, Davidovim mestom.
3

svoj rodni kraj različica svoje mesto.
4

Davidovo mesto: v SZ je s tem izrazom običajno imenovan Jeruzalem (prim. 2 Sam 5,7.9; 6,10.12; Iz 22,9), čeprav je David imenovan tudi sin Efratejca iz Betlehema v Judeji (1 Sam 17,12). Luka tako imenuje Betlehem na podlagi svoje razlage Mih 5,1. – Betlehem gl. op. k Mt 2,1.
5

z Marijo ... noseča: te besede se lahko povežejo tudi z je šel (v. 4), saj žena praviloma niso popisovali.
7

prvorojenca: gr. izraz protótokos lahko po sebi pomeni bodisi prvega od več sinov (tako razlagajo besedo nekateri protestantski eksegeti) ali pa preprosto edinca (v tem smislu ga razumeta tako katoliško kot pravoslavno izročilo); gl. op. k Mt 12,46. – jasli: izraz verjetno pomeni ograjen prostor (na prostem ali pod streho), kjer so spale živali. – prenočišču: verjetno je mišljena dvorana v karavanskem prenočišču, kjer so skupine popotnikov preživele noč skupaj s svojimi živalmi, po drugi razlagi pa bivalni prostor v stanovanju. – zanju različica zanjo; v več besedilnih pričah beseda manjka.
9

slava gl. op. k Rim 3,23.
11

Danes: tako Luka pogosto izraža, da so se poslednji časi že začeli (prim. 1,48: odslej). – Odrešenik ali Rešenik, Rešitelj, Ozdravitelj, Zveličar (gr. sotér); ta naziv se v SZ včasih daje Bogu (prim. Iz 12,2; Ps 24,5), nikoli pa Mesiju. Ker so v tedanjem poganstvu tako imenovali bogove in celo rimskega cesarja, ima krščanska raba izraza tudi polemičen odtenek. – Mesija, Gospod različici Gospod (gl. op. k 1,76) Mesija (tj. Maziljenec, gl. slovar) ali Gospodov Mesija.
14

Po eni razlagi je ta vrstica samo ugotovitev, po drugi pa prošnja, izraz želje. – mir gl. op. k Mt 10,12. – ljudem, ki so mu po volji db. ljudem (ki so deležni Božje) naklonjenosti; različica na zemlji mir, ljudem naklonjenost. Izraz ljudje naklonjenosti se pojavi tudi v kumranskih spisih, kjer označuje Božje izbrance, pripadnike kumranskega občestva. Različica ima drugačen pomen, ki kaže, kako je treba pravilno razumeti prvega: Božja naklonjenost načelno velja vsem ljudem (prim. 3,6).
15

pastirji različica ljudje pastirji. – to, kar se je zgodilo db. to besedo, ki se je zgodila; gl. op. k 1,65.
19

te besede ali te stvari; gl. op. k 1,65. – premišljevala: v gr. glag. širokega pomena (metala skupaj), ki v sobesedilu verjetno pomeni poskušala ugotoviti (njihov) pravi pomen.
21

obrezali gl. op. k 1,59. – imenovan: teološki trpnik; gl. slovar. – telesu: namreč Marijinem telesu.
22

njenega različici njunega (tako najboljši rokopisi), njegovega; predpis iz 3 Mz 12,2 se dejansko nanaša samo na matere; nič ni znanega o posvetopisemskem judovskem običaju, ki bi zahteval tudi očiščenje moža ali prvorojenega sina. – postavili pred Gospoda: postava ne zahteva takšne predstavitve otroka v templju.
23

naj se imenuje svet Gospodu tj. naj bo posvečen Gospodu; ta predpis je vključeval odkup prvorojenca: v mesecu po otrokovem rojstvu so starši v templju vplačali vsoto petih šeklov (prim. 4 Mz 18,15–16), kar je približno toliko, kolikor je zaslužil delavec v 40 dneh. Luka tega Jezusovega odkupa sicer ne omenja, vendar pa ga lahko predpostavimo na osnovi v. 39.
24

žrtvovali ... dve grlici ali dva golobčka: dar revnih Judov za očiščenje matere.
25

Simeon: semitska oblika imena je Šime`ón. Poznejša legenda je iz njega naredila vélikega duhovnika, ki se je spreobrnil v krščanstvo in je bil istoveten s Simeonom v Jakobovem govoru (prim. Apd 15,14).
29

Gospodar (gr. despótes): v gr. prevodu SZ in v delih helenističnih judovskih piscev je to včasih prevod za JHVH (GOSPOD). – zdaj odpuščaš: po lat. prevodu teh dveh besed je Simeonov molitveni nagovor znan kot Nunc dimittis. Simeon sebe prispodablja služabniku/sužnju, ki mu je bila zaupana straža.
30

tvojo rešitev tj. rešitev/odrešenje, ki prihaja od tebe.
32

poganom ali narodom, tj. nejudom.
34

ki se mu nasprotuje db. zoper katerega se govori.
36

Tam dodano. – Fanuélova: to hebr. ime je kot zemljepisno ime v 1 Mz 32,32 v grščino prevedeno kot Božji lik (gr. eîdos). – zelo v letih db. naprej v svojih mnogih dneh.
37

štiriinosemdeset let: ni jasno, ali hoče Luka reči, da je bila stara 84 let ali da je bila že 84 let vdova. – noč in dan tj. vsak dan, ob vsakodnevnih daritvah; govorniško pretiravanje, saj žensk ponoči sploh niso pustili v notranjost templja. – posti gl. op. k Mt 6,16.
38

o njem: slovnično se zaimek lahko nanaša na otroka ali na Boga; morda je izraz namenoma dvopomenski in Luka tako prikrito kaže na Jezusovo božanstvo. – odkupitev: izraz je isti kot v gr. prevodu starozaveznega predpisa o odkupu prvorojencev. – Jeruzalema različici Jeruzalemu, Izraela.
40

vedno bolj poln: Jezusu se je kot vsakemu človeku tudi spoznavanje razvijalo postopoma, čeprav je po tradicionalnem prepričanju kot pravi Bog imel obenem absolutno in nespremenljivo védenje. Po nauku nekaterih protestantskih Cerkva se je učlovečeni Bog v kenozi odrekel svojemu absolutnemu božanskemu védenju. To skrivnostno, paradoksno sobivanje absolutne Božje resničnosti in človeškega nevedenja presega vsako razlago.
41

vsako leto: po postavi je moral vsak odrasel Izraelec romati v Jeruzalem za pasho, praznik tednov in šotorski praznik. Pobožne žene in otroci so očete spremljali prostovoljno.
42

dvanajst let: iz poznejšega talmudskega traktata Nidah izhaja, da so judovski dečki bili dolžni živeti po predpisih postave šele od trinajstega leta dalje. Verjetno je ta običaj veljal že v Jezusovih časih. Poznejše judovstvo je iz tega prestopa v versko zrelost naredilo slovesnost, v kateri deček postane »sin zapovedi« (aram. bar misváh).
43

po končanih prazničnih dneh db. ko so končali dneve; tj. po sedmih/osmih dneh.
46

Po treh dneh: nenatančna oznaka, ker ni jasno, ali je v ta čas vključeno potovanje iz Jeruzalema in nazaj. – učitelji: učitelji postave so poučevali v tempeljskih stebriščih; pozneje je to delal tudi sam Jezus.
47

nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori: verjetno hendiadis (gl. slovar): nad njegovimi razumnimi odgovori.
48

tesnobo ali bolečino, žalostjo.
49

v tem, kar je tj. v templju. Možen prevod je tudi med tistimi, ki so (namreč med učitelji postave).
51

kar se je zgodilo ali besede.
52

napredoval gl. op. k v. 39.