domači kraj tj. Nazaret; gl. op. k Mt 2,23.
2

sobota gl. op. k Mt 12,1. – shodnici gl. op. k Lk 4,16. – dana: teološki trpnik; gl. slovar. – kakšna mogočna dela različica celo mogočna dela (db. moči).
3

tesar, sin Marije različica sin tesarja in Marije (prim. Mt 13,55); gr. beseda, ki je v skladu z večino starih prevodov prevedena kot tesar, pomeni pravzaprav delavca, ki izdeluje najrazličnejše stvari iz lesa, kamna ali kovine. Za judovski način izražanja je zelo nenavadno, da ni omenjen Jezusov oče. Za tem se morda skriva zlobno namigovanje, da je Jezus nezakonski, Marku pa prav to paradoksno razkriva, da je Jezusov oče sam Bog (prim. 8,38; 13,32; 14,36). – brat gl. op. k Mt 12,46.
5

ni mogel: s tem ni mišljena dejanska nemoč Vsemogočnega, ampak le dejstvo, da se Jezusu ni zdelo »smiselno ozdraviti ljudi, ki bi zaradi nevere utrpeli škodo« (Viktor Antiohijski).
6

njihovi neveri db. zaradi njihove nevere.
8

razen palice: po Mt 10,1–10 Jezus učencem ni dovolil vzeti niti palice. – ne kruha ne popotne torbe: to dvoje je bilo dovoljeno nositi s seboj celo kiniškim popotnim filozofom, ki so pogosto hodili okrog v Jezusovem času; s popotno torbo je verjetno mišljena malha za prosjačenje. – denarja db. bakra; tj. bakrenih kovancev.
11

prah z nog gl. op. k Mt 10,14. – pričevanje gl. op. k Mt 8,4.
13

z oljem: v antiki so olje veliko uporabljali kot zdravilo, vendar pa ima v tej rabi že simbolični pomen duhovnega ozdravljenja.
14

Kralj Herod tj. Herod Antípa; gl. op. k Lk 3,1. – Krstnik db. Krščujoči. – moči tj. čudežne moči ali nadnaravne sile; gr. izraz v NZ večkrat sam po sebi pomeni ›čudež‹.
15

Elija gl. op. k Mt 11,14; 17,3. – prerok, kakor vsi preroki db. prerok, kakor eden od prerokov; splošno judovsko mnenje v Jezusovem času je bilo, da že dolgo ni nastopil noben pravi prerok; Jezusov avtoritativni nastop (prim. 1,21–28) je zbudil upanje, da se je pojavil prerok, podoben nekdanjim (tako Lk 9,8), ali morda celo napovedani Prerok, ki so ga Judje pričakovali ob koncu časov (prim. 5 Mz 18,15.18; Jn 6,14; Apd 3,22–23).
17–19

Gl. op. k Mt 14,8–11.
17

Filipa gl. op. k Mt 14,3.
20

je bil v veliki zadregi, vendar različica je delal veliko reči in; morda semitizem, ki pomeni poslušal ga je velikokrat.
21

priložnost db. primeren dan, dan ugodnega trenutka. – častnikom db. tisočnikom (gr. hilíarchoi), poveljnikom nad tisočnijo; po navadi se tako imenujejo poveljniki kohorte, ki je štela 500–1000 vojakov, na tem mestu pa je to verjetno splošen izraz za visoke vojaške poveljnike.
22

Herodiadina hči db. njena, Herodiadina hči; različica njegova hči, Herodiada. – bili db. ležali; gl. op. k Mt 9,10.
23

ji je vneto različica ji je.
24

Krstnika db. Krščujočega.
26

zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov db. zaradi prisege in zaradi tistih, ki so ležali z njim pri mizi. – ji ... ni hotel odreči db. ni hotel (dane besede) razglasiti za neveljavno, ni hotel prelomiti besede.
29

grob: po Jožefu Flaviju je bil Janez pokopan v trdnjavi Maheront, po judovskem izročilu se je to zgodilo v Samariji, po arabskem pa v Damasku.
30

Apostoli gl. op. k Mt 10,2.
34

Jezus dodano. – Zasmilili so se mu ali Usmilil se jih je. – pastirja gl. op. k Mt 9,36; izrazje poročila je po eni strani vpeto v spomin na Božjo hrano, ki jo je Izrael prejel v puščavi (prim. 2 Mz 16), in v judovsko pričakovanje, da se bo to ponovilo v uresničenem eshatonu (prim. Kohelet Raba 1,9), po drugi strani pa Marko dogodek razume kot predpodobo evharistije.
36

bližnje zaselke db. bližnja polja.
37

dvesto denarijev gl. op. k Mt 18,28; ker je to verjetno več denarja, kot so ga imeli, je vprašanje morda le retorično.
39

skupinah db. omizjih (gr. sympósia).
41

blagoslovil: namreč Boga; ustrezni hebr./aram. glag. označuje slavilno in zahvalno molitev, ki pri omiznem bogoslužju v judovstvu spremlja »lomljenje kruha«; v Markovem času se je izrazje blagoslova ob lomljenju kruha že preneslo na krščansko obhajanje Gospodove večerje, kar je vidno iz besed, ki jih izbira za svojo pripoved.
43

košar: Judje so prenašali hrano v košarah iz vrbovega protja. Njihovo število kaže na apostole (v. 30), katerih dejavna vloga je v tej pripovedi posebej poudarjena. Koščki, ki so ostali, izražajo preobilje (prim. 2 Kr 4,43–44).
44

jedli kruh različica jedli.
45

na drugo stran: nekateri rokopisi nimajo teh besed; morda gre pri tem le za poskus uskladitve besedila z Mt 14,22. Zemljepisne navedbe v tem odlomku so nejasne, zato ni mogoče določiti, kam Marko postavlja prejšnji dogodek. – Betsajdi gl. op. k Mt 11,21.
48

Okrog četrte nočne straže tj. med 3. in 6. uro zjutraj. Marko uporablja rimsko razdelitev noči na štiri nočne straže, medtem ko sta judovska in helenistična razdelitev poznali le tri. – hodil po jezeru: v helenistični književnosti najdemo precej podobnih zgodb o čudežni hoji po vodi, vendar pa je osnovno Markovo sporočilo bistveno drugačno po tem, da se očitno opira na judovski, starozavezni simbolizem, ki daje poročilu samosvoj pomen teofanije, razkritja Jezusovega božanstva: za SZ namreč samo Bog lahko »stopa po visokih morskih valovih« in gospoduje morju. – iti mimo: ta glagol nam kliče v spomin mimohod Boga pred Mojzesom in Elijem.
49

Mislili so db. Zdelo se jim je.
50

prestrašili ali zmedli, vznemirili. – Jaz sem: verjetno namig na starozavezno Božje ime »JAZ SEM, KI SEM«, s katerim se je Bog (v skladu s pomenom hebr. glag. »biti«) razodel kot Izmikajoči se, povsem Nedoumljivi in Nedostopni, ki je paradoksno hkrati milostno navzoč in delujoč med svojim ljudstvom.
51

vsi iz sebe db. v sebi vsi iz sebe; različica v sebi vsi iz sebe in so se čudili; glag., ki je preveden z bili vsi iz sebe, izhaja iz istega korena in ima soroden pomen kot tujka ekstaza: čudež je v njih vzbudil silovito doživetje, čudenje, izginjanje ustaljenih mnenj v srečanju z Nepojasnljivim.
52

dogodka dodano. – zakrknjeno ali otrdelo, tj. njihovo srce je bilo zaradi slabe notranje naravnanosti nesposobno razumeti Božja dela in namere (prim. 3,5). V SP je človeška »zakrknjenost« vključena v Božji večni odrešenjski načrt (prim. Iz 6,9–11; Rim 11,25), vendar pa to v ničemer ne zmanjšuje človekove svobodne odločitve in odgovornosti, ki sta bistveni del tega načrta.
53

pri Genezaretu tj. na rodovitni ravnici ob severozahodni obali Galilejskega jezera; ta podatek je zemljepisno težko uskladiti z v. 45 (proti Betsajdi).
56

roba gl. op. k Mt 9,20. – ga tj. roba ali Jezusa. – bili rešeni ali ozdraveli; prim. 5,34.