Rodovnik db. Knjiga rojstva; besedi v gr. prevodu SZ prevajata hebr. knjiga rodov/rojstev (prim. 1 Mz 5,1). Jezusovi rodovniki v NZ niso natančen popis njegovih prednikov, ampak na podlagi starozaveznih poročil in nam neznanih virov na poseben književni način in s teološkimi poudarki osvetljujejo Jezusov pomen in njegovo vključenost v časno Izraelovo zgodovino. – Jezusa gl. op. k v. 21. – Kristusa (gr. Christós) gl. slovar. – Davidovega sina: že v starozaveznem judovstvu se je razvilo prepričanje, da bo pričakovani eshatološki kralj Davidov potomec, vendar pa sam izraz pred krščanstvom redko najdemo v judovski književnosti, tako da ni povsem jasno, kakšne predstave so se nanj vezale v Jezusovem času.
2

Abrahamu se je rodil Izak db. Abraham je spočel/rodil Izaka; odnos med očetom in sinom je v rodovniku izražen z aktivno obliko, ki jo težko slovenimo dobesedno.
6

žena dodano.
11

ob preselitvi: 598 pr. Kr. na ukaz babilonskega kralja Nebukadnezarja.
12

Po preselitvi: 538 pr. Kr. je perzijski vladar Kir dovolil Judom vrnitev iz izgnanstva.
17

štirinajst: mogočih je več razlag tega očitno simboličnega števila, ki pa (kot vsak številčni simbol) ostaja bistveno večpomensko in pomensko nedoločljivo.
18

Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle db. Rojstvo Kristusa Jezusa (različica izpušča Jezusa) pa je bilo takóle. Rojstvo tu sooznačuje tudi spočetje. – sta prišla skupaj: omiljevalni izraz za spolni odnos. Pri Judih sta zaročenca po sklenjeni zaroki živela vsak na svojem domu. Približno eno leto po zaroki je zaročenec pripeljal zaročenko na svoj dom in takrat so obhajali poroko; prim. 25,1–13. – bila pa je noseča: noseča je v prev. dodano. – Svetega Duha: Sveti Duh tu verjetno ne označuje tretje Božje osebe v smislu poznejše krščanske dogmatike, ampak tako kot v SZ pomeni Božjo milostno, stvariteljsko navzočnost in skrivnostno delovanje v stvarstvu; prim. Jn 4,24.
19

mož: zaročenca sta pri Judih veljala za moža in ženo, čeprav še nista živela skupaj. – pravičen (gr. díkaios) je eden od središčnih pojmov starozavezne misli; hebr. ustreznica saddíq poleg zvestobe Bogu in poštenosti v odnosu do ljudi označuje tudi usmiljenje, prizanesljivost in dobroto. – osramotiti db. javno razkrinkati, izpostaviti javnemu zasramovanju; Jožef bi lahko Marijo naznanil in bi jo kamnali ali pa bi ji dal ločitveni list in jo tako izpostavil javnemu osramočenju.
20

v sanjah: v antični književnosti beremo številna poročila o tem, kako se nadnaravna bitja razodevajo v sanjah; običajne sanje so tedanji ljudje znali razumeti ne le kot del človeškega duševnega življenja, ampak tudi kot posrednike presežnega sporočila. – Gospodov angel: gr. izraz ángelos pomeni ‘glasnik’; Gospodov angel pa v SZ označuje posebno angelsko bitje, ki skrbi za Izrael in Izraelce ter je včasih skoraj povsem istovetno z Bogom samim in z njegovo milostno navzočnostjo (»teofanijo«). – kar je spočela db. kar je v njej rojeno/nastalo.
21

daj mu ime db. njegovo ime boš imenoval; semitizem. – Jezus: gr. oblika hebr. Ješú`a, poznejše oblike imena Jehošú`a, etimološko najverjetneje pomeni ‘GOSPOD (JHVH), pomagaj!’, vendar pa so Judje to ime na podlagi ljudske etimologije v povezavi s podobnim glag. razlagali kot ‘GOSPOD rešuje’, ‘GOSPOD, reši!’ ali ‘GOSPOD je rešitev’. Danes težko podoživljamo, kakšen pomen so imele takšne etimologije za prvotne bralce evangelijev, saj je imelo ime v semitski misli veliko večje ontološko, bitnostno dostojanstvo, kot ga ima za sodobno občutje: redko je bilo »zgolj ime«, ampak je praviloma izražalo bistveni ustroj imenovane resničnosti, razodevalo jo je v njenem skritem bistvu in bilo v njem udeleženo. – svoje ljudstvo tj. v prvotnem pomenu Izrael, v prenesenem smislu pa vse, ki bodo vanj verovali. – grehov db. njihovih grehov, tj. grehov ljudstva.
22

da se je izpolnilo ali da bi se izpolnilo; Mt odločilne dogodke v Jezusovem življenju razume kot izpolnitev starozaveznih prerokb.
23

devica: hebr. ustreznica gr. izraza pomeni splošneje ‘mlado dekle’. Celotni Matejev navedek je združitev grškega besedila Iz 7,14 in hebr. besedilnega izročila Iz 7,14, izpričanega v Kumranu; nam. imenoval ga boš Matej prevaja imenovali ga bodo. – spočela db. imela v trebuhu. – Bog z nami: pomembna Matejeva teološka trditev: Jezus je Bog z nami, tako kot je v SZ GOSPOD (JHVH) »s« svojim ljudstvom, ko ga vodi in mu pomaga.
25

ni je poznal: (s)pozna(va)ti je hebr. omiljevalni izraz za spolni odnos, ki nam po eni strani razkriva judovsko razumevanje spolnosti, po drugi pa svojsko pojmovanje spoznanja kot intimnega odnosa. – dokler: gr. beseda po sebi dopušča različne razlage. Po mnenju mnogih protestantskih eksegetov kaže na to, da sta Jezusova starša po njegovem rojstvu živela običajno zakonsko življenje. S starodavnim cerkvenim izročilom o Marijinem devištvu »pred rojstvom, med njim in po njem« pa so jo že cerkveni očetje usklajevali s preprosto, a na osnovi gr. slovnice mogočo domnevo, da Mt s tem »dokler« pač ne pove ničesar o času po rojstvu in da lahko zato glede tega le priznamo svojo nevednost ali pa se zatečemo k cerkvenemu izročilu.