1
Enaindvajset kitic ima po tri distihe, sedma štiri. Zgradba: pesniški opis bolečine Siona (v. 1–11), Sion sam toži nad svojo bolečino (v. 12–22). Glagoli v perfektu so v splošnem prevedeni s sedanjikom. S tem prevod poudarja, da skupnost podoživlja propad Jeruzalema in templja vsakokrat, ko bere o tem pri bogoslužju (npr. ob obletnici porušenja templja). To načelo ni upoštevano, kadar je iz besedne ali smiselne zveze jasno, da se je eno dejanje zgodilo pred drugim (prim. v. 10.18–21; 2,17), ali kadar je treba poudariti zgodovinski pogled, ko Jeruzalem sam govori o svoji preteklosti (prim. v. 13–15). Drugi prevajalci raje prevajajo vse hebrejske dovršnike s preteklim časom, celo knjigo torej razumejo kot zgodovinski opis nekdanjih dogodkov.
1c
Podoba nemoči; vdova nima niti pravnega statusa niti zaščitnika.
2c
Pomen izraza tolažnik vključuje pravno in mesijansko vlogo; označuje rešilno dejanje Boga (prim. Iz 12,1; 40,1; Ps 71,21; 86,17; Lk 2,25); v NZ spominja na vlogo Tolažnika/Zagovornika (prim. Jn 14,16.26; 15,26; 16,7; 1 Jn 2,1).
2čd
Besedi ljubimci (prim. v. 19) in prijatelji pomenita isto (prim. Jer 3,1). V vsem nadaljnjem besedilu je Božje ljudstvo (ali Jeruzalem) predstavljeno kot dekle.
2e
Namigovanje na Egipt in Edóm; prvi je Izraela zapustil, drugi izropal.
3č
počitka: beseda označuje bolj ustalitev ali dom (prim. Rut 1,9; 3,1) kakor počitek od utrujenosti.
4d
mladenke db. device. – so žalostne (gr. so odpeljane): ker ni več verskega praznika ali ker ne najdejo več moža.
5a
poglavarji db. glava.
5e
pred nasprotnikom: izraz nasprotnik, ki se večkrat ponavlja, nas v hebr. spominja na zadnji zlog Nebukadnezarja, babilonskega kralja, ki je porušil Jeruzalem.
6a
s hčere sionske db. s hčere Siona; gre za zloženo samostalniško frazo: Sion je predstavljen kakor dekle, gospodična Sion; gl. op. k v. 2čd.
7a
Hči dodano, ker Jeruzalem v slov. ni ž. kakor v hebr.
7cč
Ta distih je razlaga, dodana zato, da spominja na minulo slavo Jeruzalema.
8a
Hči dodano.
8b
Hebr. izraz namiguje na nečistost zaradi menstruacije.
11č
Db. da bi storili, da se vrne duša. Duša označuje celotno bitje, njegovo življenjsko silo in čustvenost; skupaj s svojilnim zaimkom pogosto nadomešča osebni zaimek.
12a
Hebr. besedilo nejasno; gr., lat. O vi vsi .... Krščansko bogoslužje je položilo te besede na ustnice križanemu Kristusu. T. L. de Victoria (16. st.) je uporabil latinsko besedilo za čudovito skladbo O vos omnes. Spomin na preteklost dobi v živi bogoslužni rabi eshatološki pomen.
13a
V hebr. simbolizmu pomenijo kosti (iz istega korena kot močan) zadnjo življenjsko stvarnost, to, kar ostane celó po smrti.
13b
spustil ...: hebr. koren lahko pomeni tudi ›ukazovati, gospodovati‹; lat. in me je poučil.
16b
Db. moje oko, moje oko toči vodo.
16č
Db. ki bi storil, da se vrne moja duša (prim. v. 11č in 19e).
17a
Hči dodano, ker Sion v slov. ni ž. kakor v hebr.
17d
Hči dodano.
18d
mladenke db. device.
19e
Prim. v. 11č in 16č. Gr. dodaja a niso našli.
20a
stiski: v hebr. isti izraz kot za nasprotnik (v. 5a).
20c
Hebr. beseda za srce velja predvsem kot sedež razuma, volje in odločitev vsega bitja, nikakor pa ne kot sedež čustev, ki imajo svoje mesto v drobovju (prim. prejšnjo vrstico).
21d
Prim. sir; gr., lat. v povednem naklonu (preteklik).
|