1 Po teh dogodkih se je zgodilo tole: Jezreélec Nabót je imel vinograd v Jezreélu poleg palače Ahába, kralja v Samariji. 2 Aháb je govoril Nabótu in rekel: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik ob moji hiši! Dal ti bom zanj boljši vinograd; če pa ti je ljubše, ti dam v denarju za njegovo ceno.« 3 Nabót pa je rekel Ahábu: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!« 4 Aháb se je vrnil domov nevoljen in jezen zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezreélec Nabót, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov!« Legel je na posteljo, obrnil obraz vstran in ni hotel jesti.

5 Tedaj je prišla k njemu njegova žena Jezabela in mu govorila: »Zakaj si tako slabe volje in nočeš jesti?« 6 Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezreélcem Nabótom in mu rekel: ›Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če želiš, zanj drug vinograd.‹ A je rekel: ›Ne dam ti svojega vinograda!‹« 7 Žena Jezabela pa mu je rekla: »Zdaj ti izvršuješ kraljevsko oblast nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezreélca Nabóta.«

8 V Ahábovem imenu je napisala pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma odposlala starešinam in veljakom, ki so prebivali z Nabótom v njegovem mestu. 9 V pismih je zapisala: »Razglasite post in posadite Nabóta na čelo ljudstva! 10 Njemu nasproti pa posadite dva moža, ničvredneža, da bosta pričala proti njemu in rekla: ›Preklinjal si Boga in kralja.‹ Potem ga odpeljite ven in ga kamnajte, da bo umrl!« 11 Njegovi someščani, starešine in veljaki, ki so bivali v njegovem mestu, so storili, kakor je naročila Jezabela, kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala. 12 Razglasili so post in posadili Nabóta na čelo ljudstva. 13 Prišla sta tudi dva moža, ničvredneža, in sedla njemu nasproti; ničvredneža sta pred ljudstvom pričala proti Nabótu in rekla: »Nabót je preklinjal Boga in kralja.« In odpeljali so ga ven iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl. 14 Jezabeli pa so poslali sle in rekli: »Nabót je bil kamnan in je umrl.«

15 Ko je Jezabela slišala, da je bil Nabót kamnan in je umrl, je rekla Ahábu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezreélca Nabóta, ki ti ga za denar ni maral dati. Kajti Nabót ni več živ, temveč mrtev.« 16 Ko je Aháb slišal, da je Nabót mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezreélca Nabóta, da ga vzame v last.

17 Tedaj se je Tišbéjcu Eliju zgodila Gospodova beseda, rekoč: 18 »Vstani in pojdi nasproti Ahábu, Izraelovemu kralju, ki je v Samariji! Glej, v Nabótovem vinogradu je, kamor je šel, da ga vzame v last. 19 Govôri mu: Tako govori Gospod: ›Zagrešil si umor, bi rad tudi dedoval?‹ Govôri in mu reci: Tako govori Gospod: ›Na mestu, kjer so psi lizali Nabótovo kri, bodo lizali tudi tvojo kri!‹«

20 Aháb je rekel Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Rekel je: »Našel, ker si se prodal, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh. 21 Glej, spravil bom nesrečo nadte; pometel bom s tabo in iztrebil iz Ahábovega rodu vse moške, mladoletne in polnoletne v Izraelu. 22 S tvojo hišo bom naredil kakor s hišo Nebátovega sina Jerobeáma in kakor s hišo Ahíjevega sina Bašája, ker si me razjezil in zapeljal Izraela v greh.« 23 Tudi o Jezabeli je Gospod govoril in rekel: »Psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem polju. 24 Tistega iz Ahábovega rodu, ki bo umrl v mestu, bodo žrli psi; tistega pa, ki bo umrl na polju, bodo jedle ptice neba.«

25 Res ni bilo nikogar, ki bi se bil prodal kakor Aháb in delal, kar je hudo v Gospodovih očeh; zapeljala ga je njegova žena Jezabela. 26 Prav gnusno se je pregrešil, ko je šel za maliki, prav kakor so delali Amoréjci, katere je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov.

27 Ko je Aháb slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel raševino na golo telo in se postil, spal v raševini in hodil potrt. 28 Tišbéjcu Eliju se je tedaj zgodila Gospodova beseda, rekoč: 29 »Si videl, kako se je Aháb ponižal pred menoj? Ker se je ponižal pred mano, ne bom pripeljal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom pripeljal nesrečo nad njegovo hišo.«