|
Hvalnica Simonu
14
1 V letu 172  Tj. 140 pr. Kr. je kralj Demetrij zbral svoje sile in odrinil v Medijo iskat podpore v boju proti Trifonu.
2 Ko je Arsák, kralj Perzije in Medije, slišal, da je Demetrij vdrl na njegovo ozemlje, je poslal enega izmed svojih poveljnikov, da bi ga ujel živega.
3 Poveljnik je šel, potolkel Demetrijevo vojsko, ujel Demetrija in ga pripeljal k Arsáku. Ta ga je spravil v zapor.
4 Vse Simonove dni je Judova Manjka v nekaterih rkp. dežela uživala mir.
On se je trudil za blagor svojega naroda.
Všeč jim je bila njegova oblast
in njegova slava vse dni.
5 Z vso svojo slavo je zavzel Jopo za pristanišče
in je odprl pot k otokom morja.
6 Širil je ozemlje svojega naroda
in zavladal deželi.
7 Zbral je številne ujetnike
ter zagospodoval nad Gezerjem, Bet Curom in trdnjavo.
Od tam je odpravil nečistosti
in nikogar ni bilo, ki bi se mu upiral.
8 V miru so obdelovali svojo zemljo,
zemlja je dajala pridelke
in drevesa na ravnini sadove.
9 Starci so posedali po trgih,
vsi so govorili o dobrih rečeh;
mladi pa so si nadevali slavnostno bojno opremo. Db. veličastje in bojne obleke.
10 Mestom je priskrbel živeža
in jih opremil z utrdbami,
tako da se je njegovo slavno ime imenovalo do kraja zemlje.
11 Mir je naredil v deželi
in Izrael se je veselil z velikim veseljem.
12 In vsakdo je sedèl pod svojo trto in smokvo
in nikogar ni bilo, ki bi jim zbujal strah.
13 Kdor jih je napadel, je izginil iz dežele
in kralji so bili v tistih dneh poraženi.
14 Podpiral je vse ponižne v svojem ljudstvu.
Zavzemal se je za Db. Raziskoval/iskal je. postavo
in iztrebil vsakega brezbožneža Db. nepostavneža. in hudobneža.
15 S slavo je ovenčal svetišče
in ga obogatil z mnogim posodjem.
Špartanci pošljejo pismo Simonu
16 Ko so v Rimu in tja do Šparte izvedeli, da je umrl Jonatan, so zelo žalovali.
17 Ko pa so slišali, da je njegov brat Simon postal véliki duhovnik namesto njega in da vlada deželi in mestom v njej,
18 so mu poslali na bronastih tablah predlog, da bi obnovili z njim prijateljstvo in zavezništvo, ki so ju sklenili z njegovima bratoma Judom in Jonatanom.
19 Pismo je bilo prebrano pred ljudskim zborom v Jeruzalemu.
20 To je prepis pisma, ki so ga poslali Špartanci:
»Poglavarji Špartancev z mestom vred vélikemu duhovniku Simonu, starešinam, duhovnikom in drugemu ljudstvu Judov, njihovih bratov: pozdrav.
21 Odposlanca, ki ste ju poslali k našemu narodu, sta nas obvestila o vaši slavi in ugledu in njun prihod nam je bil v veselje.
22 Njune izjave smo vpisali v javne listine, kakor sledi: Antíohov sin Numénij in Jazonov sin Antípater sta prišla k nam kot judovska odposlanca, da bi obnovila prijateljstvo z nami.
23 Ljudstvo je sklenilo prirediti možema slovesen sprejem in shraniti prepis njunih izjav v državni arhiv, da bi špartansko ljudstvo ohranilo spomin nanju. Poleg tega so napravili prepis teh izjav za vélikega duhovnika Simona.«
24 Nato je Simon poslal Numénija v Rim z velikim zlatim ščitom, težkim tisoč min, da bi potrdil zavezništvo z Rimljani.
Simon kot véliki duhovnik in narodni voditelj Judov
25 Ko so ljudje slišali o tem, so rekli: »Kakšen dokaz hvaležnosti bomo dali Simonu in njegovim sinovom?
26 Zakaj tako on kakor njegovi bratje in sploh hiša njegovega očeta so se junaško izkazali. Z orožjem je pregnal sovražnike Izraela in mu izbojeval svobodo.« Napis so vrezali v bronaste table in jih pritrdili na stebre na gori Sion.
27 To je prepis besedila:
»Osemnajstega dne meseca elúla leta 172 Tj. 140 pr. Kr. – to je v tretjem letu vladanja slavnega vélikega duhovnika Simona v Asaramélu –
28 nam je bilo na velikem zborovanju duhovnikov, ljudstva, narodnih voditeljev in deželnih starešin sporočeno naslednje:
29 Ko so v deželi večkrat izbruhnile vojne, se je duhovnik Simon, Matatijev sin, potomec Jojaríbovih sinov, skupaj s svojimi brati izpostavil nevarnosti in se uprl sovražnikom svojega naroda, da bi mu bila ohranjena svetišče in postava. Tako so pridobili svojemu narodu veliko slavo.
30 Jonatan je zbral svoj narod in postal njegov véliki duhovnik, nakar je bil pridružen svojemu ljudstvu.
31 Njihovi sovražniki so hoteli vdreti v njihovo deželo in položiti roko na njihovo svetišče.
32 Tedaj se je vzdignil Simon in se bojeval za svoj narod. Veliko denarja je potrošil iz svojega, opremil z orožjem bojevnike narodne vojske in jim izplačal mezde.
33 Utrdil je mesta po Judeji in Bet Cur, mesto na meji Judeje, kjer so sovražniki imeli prej svojo orožarno, ter namestil v njem judovsko posadko.
34 Utrdil je tudi Jopo, ki je ob morju, in Gezer, ki je na meji Ašdóda. Prej so v njej prebivali sovražniki, zdaj pa je tja naselil Jude in jih oskrbel z vsem potrebnim za njihovo preživljanje. Db. za njihov popravo.
35 Ko je ljudstvo videlo, kako je Simon zvest in kako je sklenil proslaviti svoj narod, ga je postavilo za svojega voditelja in vélikega duhovnika v zahvalo za vse, kar je naredil, za pravičnost in zvestobo, ki ju je ohranil do svojega naroda, in za njegovo prizadevanje, da bi vsestransko povzdignil svoj narod.
36 V njegovih dneh mu je z lastnimi rokami uspelo, da je iztrebil pogane iz dežele in prav tako tiste, ki so bili v Davidovem mestu Jeruzalemu. Tam so si zgradili trdnjavo, od koder so delali izpade, skrunili okolico templja in hudo prizadevali njegovo čistost.
37 V trdnjavi je nastanil Jude, jo zaradi varnosti dežele utrdil in zvišal obzidje.
38 Zaradi tega ga je kralj Demetrij potrdil v vélikem duhovništvu,
39 ga prištel med svoje prijatelje in mu izkazal velike časti.
40 Slišal je, da so Rimljani imenovali Jude za prijatelje, zaveznike in brate, da so slovesno sprejeli Simonove odposlance
41 in da so Judje in duhovniki sklenili imenovati Simona za vedno za voditelja in vélikega duhovnika, dokler ne bi nastopil zanesljiv prerok.
42 On naj bo tudi njihov vojskovodja, skrbi naj za svetišče ter nastavlja delovodje, upravitelje dežele in ljudi, odgovorne za oborožitev in trdnjave.
43 Odgovoren naj bo za svetišče, vsi naj ga ubogajo, vse listine v deželi naj se izdajajo v njegovem imenu, oblači naj se v škrlat in z zlatimi okraski.
44 Nihče izmed ljudstva in izmed duhovnikov ne bo smel prekršiti te odredbe, se upirati njegovim ukazom, sklicevati brez njegovega dovoljenja zborovanja v deželi, oblačiti se v škrlat in nositi zlate zaponke.
45 Vsak pa, ki bo ravnal v nasprotju s temi odredbami ali jih preziral, naj zapade kazni.«
46 Vse ljudstvo je bilo za to, da se Simonu priznajo te predpravice.
47 Simon jih je sprejel in privolil v to, da bo véliki duhovnik, vojskovodja, poglavar Judov in duhovnikov ter da bo sploh imel nadzorstvo nad vsem. Ali vsemi.
48 To besedilo so sklenili vdolbsti v bronaste table in jih postaviti na vidno mesto znotraj tempeljske ograde, Ali okrog svetišča ali v preddverju svetišča.
49 prepise pa shraniti v zakladnico, da bi bili na voljo Simonu in njegovim sinovom.
|
