4
1 Prosim vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da živite dostojno poklicu, ki ste z njim bili poklicani,
2  z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo, prenašajoč se med seboj v ljubezni,
3 skrbno si prizadevajoč, ohraniti edinost Duha v vezi miru.
4 Eno je telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju poklica svojega;
5 en Gospod, ena vera, en krst;
6 en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh nas.
7 Vsakemu pa izmed nas je dana milost po meri daru Kristusovega.
8 Zato pravi:
»Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike,
dal je dari ljudem.«
9 Tisto pa: Šel je v višavo, kaj je drugega, nego da je tudi šel prej doli v spodnje kraje zemlje?
10 On, ki je šel doli, je tisti, ki je šel tudi gori nad vsa nebesa, da bi vse napolnil.
11 In on je dal nekatere za apostole, nekatere za preroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike,
12 v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega,
13 dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove,
14 da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje;
15 temveč da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus;
16 iz katerega vse telo, združeno in zedinjeno po pripomoči slehernega člena, po delovanju v meri vsakega uda rast telesa vrši v napredek svoj, v ljubezni.
17 To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti srca svojega,
18 otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca,
19 ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.
20 Vi pa se niste tako naučili Kristusa,
21 ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu:
22 da ste slekli z ozirom na prejšnje življenje starega človeka, ki gine po slah prevare,
23 a da se obnavljate v duhu uma svojega,
24 in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice.
25 Zato, iznebivši se laži, govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj.
26 Jezite se, a ne grešite! Sonce naj ne zaide nad jezo vašo,
27 in ne dajte prostora hudiču.
28 Kdor je kradel, ne kradi več, temveč trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu.
29 Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da dá milost poslušalcem.
30 In ne žalite svetega Duha Božjega, ki ste z njim zapečateni za odrešenja dan.
31 Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobnostjo vred.
32 Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.
|
