1 A prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je še tema bilo, h grobu; in ugleda, da je kamen odvaljen od groba. 2 Tedaj zbeži in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima reče: Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili. 3 Peter torej gre ven in drugi učenec, in šla sta h grobu. 4 Tečeta pa oba skupaj; a drugi učenec teče hitreje nego Peter in pride prvi h grobu, 5 in sklonivši se, ugleda platnene povoje, da leže; toda ne vstopi. 6 Tedaj pride tudi Simon Peter za njim, stopi v grob in vidi povoje, da leže, 7 in potni prt, ki je bil na glavi njegovi, da ne leži z drugimi prti, temveč je posebej zvit na enem kraju. 8 Tedaj stopi noter tudi drugi učenec, ki je bil prvi prišel h grobu, in vidi to in veruje. 9 Nista še namreč umela pisma, da mora on iz mrtvih vstati. 10 In učenca zopet odideta k svojim.

11 Marija pa stoji zunaj pri grobu in joka. Ko pa joka, se skloni v grob 12 in ugleda dva angela v belih oblačilih, da sedita, eden pri glavi in drugi pri nogah, kjer je bilo ležalo truplo Jezusovo. 13 In ona ji rečeta: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so Gospoda mojega vzeli, in ne vem, kam so ga položili. 14 To rekši, se obrne in ugleda Jezusa, da tu stoji; pa ne ve, da je Jezus. 15 Reče ji Jezus: Žena, kaj jokaš? koga iščeš? Ona, misleč, da je vrtnar, mu reče: Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil; in jaz ga bom vzela. 16 Reče ji Jezus: Marija! Ona se obrne in mu reče hebrejski: Rabuni! (kar se pravi: Učenik). 17 Veli ji Jezus: Ne dotikaj se me, ker še nisem šel gori k Očetu. Pojdi pa k bratom mojim in jim povej: Grem gori k svojemu Očetu in vašemu Očetu in svojemu Bogu in vašemu Bogu. 18 Marija Magdalena pride in oznani učencem, da je videla Gospoda in da ji je to rekel.

19 Ko je pa bil večer tistega dneva, prvega v tednu, in so bile duri zaklenjene, kjer so bili učenci zbrani, zavoljo strahu pred Judi, pride Jezus in stopi v sredo mednje in jim reče: Mir vam! 20 In ko je to rekel, jim pokaže roke in svojo stran. Razvesele se tedaj učenci, videč Gospoda. 21 Jezus jim torej zopet reče: Mir vam! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas. 22 In ko je to rekel, dahne vanje in jim veli: Prejmite svetega Duha. 23 Katerimkoli odpustite grehe, so jim odpuščeni, katerimkoli jih zadržite, so jim zadržani.

24 Tomaž pa, eden dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bil z njimi, ko je Jezus prišel. 25 Pravili so mu torej drugi učenci: Videli smo Gospoda. On jim pa reče: Ako ne vidim na rokah njegovih znamenj od žebljev in ne položim prsta svojega v rano od žebljev in ne denem roke svoje v stran njegovo: ne bom veroval.

26 In čez osem dni so zopet učenci njegovi notri, in Tomaž z njimi. Jezus pride, ko so duri zaklenjene, in stopi v sredo mednje in reče: Mir vam! 27 Potem veli Tomažu: Položi prst svoj sem, in poglej roke moje; in podaj roko svojo in položi jo v stran mojo: in ne bodi neveren, ampak veren. 28 Tomaž odgovori in mu reče: Gospod moj in Bog moj! 29 Reče mu Jezus: Ker si me videl, Tomaž, veruješ; blagor jim, ki ne vidijo, pa verujejo.

30 In Jezus je storil pred učenci svojimi še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi. 31 A ta so zapisana, da verujete: Jezus je Kristus, Sin Božji, in da verujoč imate življenje v imenu njegovem.