1 Ko se je bilo medtem zbralo na tisoče ljudstva, tako da so drug drugega tiščali, začne govoriti učencem svojim najprej: Varujte se kvasu farizejev, ki je hinavstvo. 2 Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo. 3 Zato se bo vse, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem, in kar ste na uho šepetali v kleteh, se bo oznanjevalo na strehah. 4 Pravim pa vam, prijateljem svojim: Ne bojte se jih, ki ubijajo telo, a potem ne morejo ničesar več storiti. 5 Pokažem pa vam, koga se bojte: bojte se tistega, ki ima oblast, potem ko usmrti, zagnati v pekel. Dà, pravim vam, tega se bojte! 6 Ne prodajajo li pet vrabcev po dva vinarja? in ne eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom. 7 A vam so tudi lasje na glavi vsi prešteti. Ne bojte se torej; boljši ste od mnogo vrabcev. 8 Pravim vam pa: Vsakega, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripozna tudi Sin človekov pred angeli Božjimi; 9 kdor pa zataji mene pred ljudmi, zatajen bo pred angeli Božjimi. 10 In vsakemu, kdor reče besedo zoper Sina človekovega, se odpusti, a kdor preklinja svetega Duha, mu ne bo odpuščeno. 11 Kadar pa vas privlečejo v shodnice in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi povedali: 12 zakaj sveti Duh vas nauči v tisti uri, kaj je treba reči.

13 Reče pa mu nekdo izmed množice: Učenik, reci bratu mojemu, naj si razdeli z menoj dedino. 14 On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca vama? 15 In jim reče: Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega. 16 Pove jim pa priliko, rekoč: Nekemu bogatemu človeku je njiva obilo obrodila. 17 In premišljuje v sebi in reče: Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti letine svoje. Pa reče: 18 To storim: poderem žitnice svoje in sezidam večje, in tu spravim vse pridelke svoje in blago svoje 19 in porečem duši svoji: Duša, veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se! 20 Reče pa mu Bog: Neumnež, to noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo? 21 Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.

22 Reče pa učencem svojim: Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli, tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli. 23 Zakaj življenje je več nego hrana in telo več nego obleka. 24 Poglejte krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, nimajo kleti, ne žitnice, in Bog jih živi: koliko ste vi boljši od ptic! 25 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primakniti en komolec? 26 Če torej tudi najmanjšega ne morete, čemu skrbite za drugo? 27 Poglejte lilije, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: tudi Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor njih ena. 28 Če pa travo na polju, ki danes stoji, a jutri jo vržejo v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverneži! 29 Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne vznemirjajte se s takimi skrbmi, 30 zakaj vsega tega iščejo narodi tega sveta; a Oče vaš ve, da tega potrebujete. 31 Marveč iščite kraljestva Božjega, in vse to vam bo pridano. 32 Ne boj se, mala čreda! kajti Oče vaš je sklenil, dati vam kraljestvo. 33 Prodajte imetje svoje in dajajte miloščino. Napravite si mošnje, ki ne ostare, zaklad, ki ne izgine, v nebesih, kjer se tat ne približuje in tudi molj ne razjeda. 34 Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.

35 Naj vam bodo ledja opasana in sveče prižgane, 36 in bodite podobni ljudem, ki pričakujejo gospodarja svojega, kdaj se vrne z ženitnine, da mu precej odpro, kadar pride in potrka. 37 Blagor tistim hlapcem, katere najde gospodar, kadar pride, čujoče. Resnično vam pravim, da se opaše in jih posadi za mizo, ter bo pristopil in jim stregel. 38 In če pride ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde tako, blagor tistim hlapcem. 39 Vedite pa to: Ko bi vedel hišni gospodar, ob kateri uri pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje. 40 Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.

41 Reče pa Peter: Gospod, praviš li to priliko za nas ali tudi za vse? 42 Gospod pa reče: Kdo neki je zvesti in modri oskrbnik, ki ga postavi gospodar nad družino svojo, naj jim daje odmerjeno hrano ob svojem času? 43 Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde njegov gospodar, kadar pride, da tako dela. 44 Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem imetjem svojim. 45 Ako pa poreče ta hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, in začne pretepati hlapce in dekle ter jesti in piti in pijančevati: 46 pride gospodar tega hlapca ob dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve, in ga preseka in delež mu dá med neverniki. 47 Tisti hlapec pa, ki je vedel voljo gospodarja svojega, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovi, bo zelo tepen; 48 a tisti, ki je ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, bo malo tepen. Od vsakega pa, komur je dano mnogo, se bo mnogo zahtevalo; in komur so izročili mnogo, od tega bodo toliko več zahtevali.

49 Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če že gori. 50 S krstom pa imam biti krščen, in kako bridko mi je, dokler se ne dopolni! 51 Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Nikakor, pravim vam, marveč razpor. 52 Kajti odslej jih bo pet v eni hiši razprtih, trije z dvema in dva s tremi; 53 oče se razpre s sinom in sin z očetom, mati s hčerjo in hči z materjo, tašča s snaho svojo in snaha s taščo.

54 Pravil je pa tudi množicam: Kadar vidite oblak, da se vzdiga od zahoda, precej pravite: Dež bo! In zgodi se tako. 55 In kadar čutite, da vleče jug, pravite: Vroče bo! In zgodi se. 56 Hinavci, lice zemlje in neba veste presojati, kako pa, da tega časa ne veste presojati? 57 Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav? 58 Zato ko greš z nasprotnikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš, da te morda ne privleče k sodniku, in sodnik te izroči biriču, in birič te vrže v ječo. 59 Pravim ti, nikakor ne prideš iz nje, dokler ne plačaš tudi zadnjega vinarja.