1 Joáš je imel sedem let, ko je postal kralj, in štirideset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Cibja; bila je iz Beeršébe. 2 Joáš je vse dni duhovnika Jojadája delal, kar je prav v GOSPODOVIH očeh. 3 Jojadá mu je priskrbel dve ženi in imel je sinove in hčere.

4 Zatem se je Joáš odločil, da prenovi GOSPODOVO hišo. 5 Zbral je duhovnike in levite in jim rekel: »Pojdite po Judovih mestih in zbirajte od vsega Izraela denar, da se bo iz leta v leto popravljala hiša vašega Boga! In pohitite s tem!« Levitom pa se ni mudilo. 6 Kralj je torej poklical vélikega duhovnika Jojadája in mu rekel: »Zakaj nisi zahteval, da bi leviti v Judu in Jeruzalemu pobirali davek, ki sta ga bila GOSPODOV služabnik Mojzes in Izraelov zbor naložila za šotor pričevanja?« 7 Atalja, ta zloba, in njeni sinovi so namreč vdirali v Božjo hišo in vse posvečene darove iz GOSPODOVE hiše nosili Báalom.

8 Kralj je tedaj ukazal narediti skrinjo in jo postaviti zunaj pri vratih GOSPODOVE hiše. 9 Po Judu in v Jeruzalemu pa so razglasili, naj prinašajo GOSPODU davek, ki ga je Božji služabnik Mojzes naložil Izraelu v puščavi. 10 Vsi poglavarji in vse ljudstvo so ga z veseljem prinašali in metali v skrinjo, dokler ni bila polna. 11 Kadar so leviti skrinjo prinesli na kraljevi urad – ko so opazili, da je v njej veliko denarja – sta prišla kraljevi pisar in uradnik vélikega duhovnika ter skrinjo spraznila. Potem so jo odnesli in spet postavili na njeno mesto. Tako so delali dan za dnem in nabrali veliko denarja. 12 Kralj in Jojadá sta ga izročala delovodjem, ki so bili v službi pri GOSPODOVI hiši. Ti so najemali kamnoseke in tesarje, da bi obnovili GOSPODOVO hišo, pa tudi kovače in bronarje, da bi jo popravili. 13 Delovodje so bili delavni in obnova jim je šla dobro od rok. Božji hiši so spet dali prvotno podobo in jo še utrdili. 14 Ko so to opravili, so preostali denar prinesli pred kralja in Jojadája. Z njim so naredili posode za GOSPODOVO hišo: bogoslužne in daritvene posode, skodele ter zlate in srebrne posode. Dokler je živel Jojadá, so redno darovali žgalne daritve v GOSPODOVI hiši.

15 Jojadá pa se je postaral, dnevi so se mu iztekli in je umrl. Sto trideset let je bil star, ko je umrl. 16 Pokopali so ga pri kraljih v Davidovem mestu, ker je napravil veliko dobrega v Izraelu, za Boga in za njegovo hišo.

17 Po Jojadájevi smrti so prišli Judovi višji uradniki in se kralju vdano poklonili. Tedaj jih je kralj začel poslušati. 18 In zapustili so hišo GOSPODA, Boga svojih očetov, in služili ašeram in malikom. Gnev je prišel nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde. 19 Vendar je pošiljal mednje preroke, da bi jih spet vrnili h GOSPODU. Pričevali so proti njim, a niso poslušali.

20 Tedaj je Božji duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jojadája; stopil je pred ljudstvo in jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate GOSPODOVE zapovedi? Ne boste imeli uspeha. Ker ste zapustili GOSPODA, je tudi on vas zapustil.« 21 A zarotili so se proti njemu in ga na kraljevo povelje obsuli s kamenjem v dvoru GOSPODOVE hiše. 22 Kralj Joáš se ni spominjal dobrote, ki mu jo je izkazal Zaharijev oče Jojadá, temveč je ubil njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »GOSPOD naj vidi in povrne!«

23 Ko se je izteklo leto, je arámska vojska krenila proti Joášu. Prišli so v Juda in v Jeruzalem in pokončali med ljudstvom vse višje uradnike ljudstva, ves njihov plen pa poslali kralju v Damask. 24 Čeprav je arámska vojska prišla z malo možmi, jim je GOSPOD dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili GOSPODA, Boga svojih očetov. Tako so kaznovali Joáša.

25 Ko so odšli od njega – pustili so ga hudo ranjenega – sta se njegova služabnika zarotila proti njemu zavoljo krvi sinu duhovnika Jojadája in ga ubila v postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, vendar ga niso pokopali v kraljevih grobovih. 26 Ta, ki sta se zarotila proti njemu, sta bila: Zabád, sin Amónke Šimáte, in Jozabád, sin Moábke Šomêre. 27 Njegovi sinovi, kopica izrekov proti njemu in obnova Božje hiše, glej, so zapisani v razlagi Knjige kraljev. Namesto njega je postal kralj njegov sin Amacjá.