|
Mojzes blagoslavlja Izraelove rodove
33
1 In to je blagoslov, s katerim je Mojzes, Božji mož, blagoslovil Izraelove sinove pred svojo smrtjo.
2 Rekel je:
»GOSPOD je prišel s Sinaja
in se jim zasvetil s Seírja,
zažarel je z gore Parán.
Z njim so bili desettisoči svetih,
na njegovi desnici njegova množica.
3 Resnično ljubiš ljudstva,
vsi njihovi sveti so v tvoji roki:
pri tvojih nogah so sedeli,
sprejemali so tvoje besede.
4 Postavo nam je zapovedal Mojzes,
jo dal v last Jakobovemu občestvu.
5 In vstal je kralj v Ješurúnu,
ko so se zbrali poglavarji ljudstva
in z njimi Izraelovi rodovi.
6 Živi naj Ruben in naj ne umre,
njegovih mož pa naj bo majhno število!«
7 To velja za Juda; rekel je:
»Usliši, GOSPOD, Judov glas
in daj mu priti k njegovemu ljudstvu;
s svojimi rokami naj se bojuje zanj,
ti pa mu bodi pomoč proti zatiralcem!«
8 Za Levija je rekel:
»Tvoj ›tumím‹ in tvoj ›urím‹
pripadata možu, ki ti je zvest,
ki si ga preizkušal pri Masi,
s katerim si se prepiral pri vodah Meríba;
9 ki je rekel o očetu in materi:
›Nisem ju videl,‹
ki ni poznal svojih bratov
in za svoje sinove ni vedel.
Zakaj izpolnjevali so tvojo besedo
in se držali tvoje zaveze.
10 Jakoba učijo tvojih odlokov
in Izraela tvoje postave;
pokladajo kadilo pred tvoje nosnice
in na tvoj oltar popolne daritve.
11 Blagoslôvi, GOSPOD, njegovo imetje
in delo njegovih rok naj ti ugaja!
Stri ledja njegovim nasprotnikom
in njegovim sovražnikom, da ne bodo več vstali.«
12 Za Benjamina je rekel:
»Ljubljenec GOSPODOV, varno prebiva,
ves dan je v njegovem zavetju,
med njegovimi rameni počiva.«
13 In za Jožefa je rekel:
»Blagoslovljena od GOSPODA naj bo njegova dežela
z izbranimi darovi neba od zgoraj
in iz globine, ki leži spodaj;
14 z izbranimi sadovi sonca
in z izbranimi pridelki lune,
15 z najboljšim, kar dajejo starodavne gore,
in z izbranimi darovi večnih gričev
16 in z izbranimi sadovi zemlje in njene polnosti;
in milost tistega, ki biva v grmu,
naj pride na Jožefovo glavo
in na teme posvečenega med brati.
17 Prvemu njegovih bikov pripada čast,
njegovi rogovi so bivolski rogovi;
z njimi pobode ljudstva,
obenem vse konce zemlje.
In to so Efrájimovi desettisoči
in to so Manásejevi tisoči.«
18 In za Zábulona je rekel:
»Vesêli se, Zábulon, ob svojih izhodih,
in Isahár v svojih šotorih!
19 Ljudstva bosta klicala na goro,
tam bodo darovali prave daritve.
Zakaj sesala bosta obilnost morja
in zaklade, skrite v pesku.«
20 In za Gada je rekel:
»Blagoslovljen, ki razširjaš Gada!
Kakor levinja počiva
in trga ramo in teme.
21 Ogledal si je zase prvi kos,
ker tam se je hranil vojvodov delež;
in prišel je k poglavarjem ljudstva,
opravil pravičnost GOSPODOVO
in njegove odloke z Izraelom.«
22 In za Dana je rekel:
»Dan je levji mladič,
ki priskače iz Bašána.«
23 In za Neftálija je rekel:
»Neftáli je nasičen z milostjo
in poln GOSPODOVEGA blagoslova;
morje in kraje na jugu ima v lasti.«
24 In za Aserja je rekel:
»Blagoslovljen naj bo Aser med sinovi,
naj bo ljubljenec svojih bratov,
naj v olje pomaka svojo nogo.
25 Železo in bron so tvoji zapahi,
in kakor tvoji dnevi naj traja tvoja moč.
26 Nihče ni kakor Bog Ješurúnov:
po nebu se vozi tebi v pomoč
in nad oblaki v svojem veličastju.
27 Bog starodavni je pribežališče,
spodaj so vekovite roke;
pregnal je sovražnika pred tabo
in rekel je: ›Pokončaj!‹
28 In Izrael prebiva na varnem,
sam zase je Jakobov izvir,
v deželi žita in vina,
in z njegovega neba kaplja rosa.
29 Blagor ti, Izrael! Kdo je kakor ti?
Ljudstvo, ki mu GOSPOD podarja zmago;
on je ščit, ki ti pomaga,
in meč, ki te povzdiguje.
Tvoji sovražniki se ti bodo prilizovali,
ti pa boš stopal po njihovih hrbtih.«
|
