|
Gospodova stroga vzgoja
12
1 Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka zapelje, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka.
2 Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.
3 Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.
4 Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.
5 Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom:
Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje
in ne omaguj, kadar te kara.
6 Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja,
in tepe vsakega sina, ki ga sprejema.
7 Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?
8 Če vi ne bi bili deležni vzgoje – in te so deležni vsi –, bi bili nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi.
9 Sicer pa, svoje telesne očete smo imeli za vzgojitelje in smo jih spoštovali. Mar se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duhov in bomo živeli?
10 Oni so namreč vzgajali le za nekaj dni, in sicer po lastni presoji, ta pa v našo korist, da bi postali deležni njegove svetosti.
11 Nobeno vzgajanje pa v tistem trenutku ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki jih je izurilo, miren sad pravičnosti.
12 Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena in
13 za svoje noge napravite ravne steze, da se to, kar šepa, ne bo izvinilo, marveč bo ozdravelo.
Ne zavračajmo Božje milosti
14 Prizadevajte si za mir z vsemi in za posvečenost. Brez nje nihče ne bo videl Gospoda.
15 Pazite, da nihče ne ostane brez Božje milosti, da ne bo pognala nobena grenka korenina, ki bi povzročila zmedo in bi se z njo mnogi omadeževali.
16 Nihče naj ne bo nečistnik ali posvetnjaški, kakor Ezav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva.
17 Saj veste, da je pozneje želel podedovati blagoslov, a je bil zavržen – ni namreč našel možnosti za kesanje –, čeprav je zanj prosil v solzah.
18 Niste se namreč približali kakšni otipljivi stvari, plamenečemu ognju, mraku, temi, viharju,
19 ne donenju trobente ne glasu besed: tisti, ki so ga poslušali, so prosili, naj jim ne bi bilo več treba poslušati besede.
20 Niso namreč mogli prenašati ukaza: Tudi če se žival dotakne gore, jo je treba kamnati.
21 Da, ta prizor je bil tako strašen, da je celo Mojzes rekel: »Strah me je in trepetam.«
22 Vi ste se približali gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu, nepreštevnim angelom in
23 občestvu prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost,
24 in sredniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki govori bolje kakor Abelova.
25 Glejte, da ne boste zavrnili njega, ki govori. Kajti če niso ušli oni, ki so zavrgli tistega, ki jih je svaril na zemlji, bomo tem manj mi, če bi odklonili njega, ki nas svari iz nebes.
26 Njegov glas je takrat stresel zemljo, zdaj pa je dal obljubo in rekel: Še enkrat bom stresel, pa ne le zemljo, temveč tudi nebo.
27 Še enkrat pomeni prestavitev tega, kar se kot ustvarjeno lahko zamaje, da bi ostalo to, kar se ne maje.
28 Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je njemu všeč.
29 Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.
|
