1 Sveti bratje, deležni ste nebeškega klica. Zato pomislite na Jezusa, apostola in vélikega duhovnika vere, ki jo izpovedujemo. 2 On je bil zvest tistemu, ki ga je postavil, kakor je bil Mojzes zvest v vsej njegovi hiši. 3 Jezus je namreč v primerjavi z Mojzesom zaslužil toliko večjo slavo, kolikor večja čast gre tistemu, ki je hišo zgradil, kakor hiši sami. 4 Vsako hišo pač kdo gradi. Tisti, ki je zgradil vse, pa je Bog. 5 Mojzes je bil sicer zvest v vsej njegovi hiši kot služabnik, da bi pričeval o tem, kar naj bi se pozneje govorilo, 6 Kristus pa je bil zvest kot Sin, in sicer nad svojo hišo. Njegova hiša pa smo mi, če ohranimo zaupnost in ponos, ki ga daje upanje.

7 Zato – kakor govori Sveti Duh:

12 Pazíte, bratje, da v katerem med vami ne bo hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga. 13 Nasprotno, iz dneva v dan drug drugega spodbujajte, dokler še lahko rečemo »danes«, da ne bi kdo med vami zakrknil, ker bi ga prevaral greh. 14 Kristusa smo namreč deležni, če bomo obstoj, ki smo ga prejeli na začetku, ohranili neomajen do konca, 15 saj je rečeno: