|
Boj pri Merómskih vodah
11
1 Ko je to slišal Jabín, kralj v Hacórju, je dal sporočiti Jobábu, kralju v Madónu, kralju v Šimrónu, kralju v Ahšáfu
2 ter kraljem, ki so bivali na severnih pogorjih, v Arábi, južno od Kinéreta, na ravnici in v Dorski krajini ob morju.
3 Kánaanci so bili na vzhodu in ob morju, Amoréjci, Hetejci, Perizéjci in Jebusejci na pogorju, Hivéjci pa so bili pod Hermonom, v deželi Micpéja.
4 Odšli so ti in z njimi ves njihov tabor, mnogo ljudstva, kakor je peska na morskem obrežju, z obilico konj in z zelo veliko bojnih voz.
5 Vsi ti kralji so se združili, prišli in se skupaj utaborili ob Merómskih vodah, da bi se vojskovali z Izraelci.
6 Tedaj je GOSPOD rekel Józuetu: »Nikar se jih ne boj, kajti jutri ob tem času jih jaz potolčene izročim Izraelu. Ohromil boš njihove konje in njihove bojne vozove sežgal v ognju.«
7 Józue in z njim vsi bojevniki so nenadoma prišli do njih k Merómskim vodam in jih napadli.
8 GOSPOD jih je dal Izraelu v roke; potolkli so jih in jih zasledovali do Velikega Sidóna, Misrefót Majima in do doline Micpé, ki je na vzhodu. Porazili so jih, tako da ni bilo nikogar, ki bi utekel.
9 Józue jim je storil, kakor mu je rekel GOSPOD. Ohromil je njihove konje, njihove bojne vozove pa sežgal v ognju.
Zavzetje Hacórja
10 V tistem času se je Józue vrnil in zavzel tudi Hacór, njegovega kralja pa je dal umoriti z mečem. Hacór je bil prej prestolnica vseh teh kraljestev.
11 Z mečem so pobili vse ljudi, ki so bili v njem, in pokončali po zakletvi vse, tako da ni preostala živa duša; Hacór pa je požgal z ognjem.
12 Józue je zajel vsa mesta teh kraljev in vse njihove kralje ter jih pobil z ostrim mečem. Opravil je nad njimi zakletev, kakor je bil zapovedal GOSPODOV služabnik Mojzes.
13 Nobenega od mest, ki so stala na gričih, Izrael ni požgal, razen mesta Hacór; samo tega je požgal Józue.
14 Izraelovi sinovi so se okoristili tudi z vsem plenom teh mest in z živino; vse ljudi pa so pobili z ostrim mečem in jih pokončali; žive duše niso pustili.
15 Kakor je GOSPOD ukazal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes ukazal Józuetu, in Józue je tako storil. Ničesar ni opustil od vsega, kar je GOSPOD ukazal Mojzesu.
Osvajanje drugih mest
16 Józue je zavzel vso to deželo: pogorje in ves Negeb, vso Gošensko deželo, ravnico in puščavo, Izraelsko pogorje in njihove planjave.
17 Ujel je vse kralje od Golega pogorja, ki se vzdiguje proti Seírju, do Báal Gada na libanonski ravnici pod goro Hermon, jih potolkel in usmrtil.
18 Veliko dni se je Józue vojskoval z vsemi temi kralji;
19 ni bilo mesta, ki bi se mirno vdalo Izraelovim sinovom, razen Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna; vsa so osvojili v boju.
20 Kajti od GOSPODA je bilo sklenjeno, da zakrkne njihovo srce za boj z Izraelom, da jih izroči zakletvi, ne da se jim izkaže milost; resnično, da jih pokonča, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu.
Boj proti Anákovcem
21 V tistem času je šel Józue, da bi iztrebil Anákovce s pogorja, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, ter z vsega Judovega in Izraelovega pogorja. Józue jih je po zakletvi pokončal skupaj z njihovimi mesti.
22 Tako Anákovci niso ostali v deželi Izraelovih sinov; ostali so le še v Gazi, v Gatu in v Ašdódu.
23 Józue je zavzel vso deželo, povsem kakor je GOSPOD govoril Mojzesu. Józue jo je dal v dedno posest Izraelu po njihovih rodbinah in njihovih rodovih. Dežela je uživala mir in ni bilo vojne.
|
