1 Ko je ves narod prestopil Jordan, je GOSPOD rekel Józuetu: 2 »Izberite si izmed ljudstva dvanajst mož, po enega moža iz vsakega rodu. 3 Ukažite jim: ›Vzemite si od tukaj iz srede Jordana, z mesta, kjer so nepremično stale noge duhovnikov, dvanajst kamnov in jih ponesite s seboj ter odložite v prenočišču, kjer ostanete čez noč.‹« 4 Potem je Józue poklical dvanajst mož, ki jih je določil izmed Izraelovih sinov, po enega moža iz rodu. 5 Józue jim je rekel: »Stopite pred skrinjo GOSPODA, svojega Boga, v sredo Jordana, in denite si vsak po en kamen na rame, po številu rodov Izraelovih sinov, 6 da bo za znamenje sredi med vami. Jutri vas namreč povprašajo vaši sinovi: ›Kaj so vam ti kamni?‹ 7 Takrat jim povejte, kako so se razdelile jordanske vode pred skrinjo GOSPODOVE zaveze, ko ste šli čez Jordan; jordanske vode so se razdelile in ti kamni so večni spomin Izraelovim sinovom.«

8 Izraelovi sinovi so storili, kakor jim je naročil Józue. Vzeli so dvanajst kamnov iz srede Jordana, kakor je bil GOSPOD govoril Józuetu, po številu rodov Izraelovih sinov. Ponesli so jih s seboj do prenočišča in jih tam odložili. 9 Dvanajst drugih kamnov pa je Józue postavil sredi Jordana, na mesto, kjer so bile noge duhovnikov, ki so nosili skrinjo zaveze. Tam so do tega dne.

10 Duhovniki, ki so nosili skrinjo zaveze, so torej stali sredi Jordana, dokler se ni do nadrobnosti opravilo vse, kar je GOSPOD naročil Józuetu, naj pové ljudstvu; povsem tako, kakor je Józuetu naročil Mojzes. In ljudstvo je pohitelo ter prešlo na drugo stran. 11 Ko je vse ljudstvo končalo prehod, so GOSPODOVA skrinja in duhovniki spet stopili pred ljudstvo. 12 Rubenovi in Gadovi sinovi ter polovica Manásejevega rodu so šli čez oboroženi na čelu Izraelovih sinov, kakor jim je bil govoril Mojzes. 13 Približno štirideset tisoč bojevnikov je šlo vpričo GOSPODA v boj na jerihonske planjave.

14 Tisti dan je GOSPOD poveličal Józueta v očeh vsega Izraela in bali so se ga, kakor so se bali Mojzesa, vse dni njegovega življenja.

15 GOSPOD je rekel Józuetu: 16 »Naroči duhovnikom, ki nosijo skrinjo pričevanja, naj stopijo iz Jordana.« 17 Józue je tedaj ukazal duhovnikom, rekoč: »Stopite iz Jordana!« 18 Ko so duhovniki, ki so nosili skrinjo GOSPODOVE zaveze, stopili iz srede Jordana, in so podplati duhovniških nog dosegli suho zemljo, so se jordanske vode vrnile na svoje mesto in kakor včeraj in predvčerajšnjim tekle ob vseh svojih bregovih.

19 Ljudstvo je stopilo iz Jordana desetega dne prvega meseca. Utaborili so se v Gilgálu, na vzhodnih obronkih Jerihe. 20 Tistih dvanajst kamnov pa, ki so jih vzeli iz Jordana, je Józue dal postaviti v Gilgálu. 21 Potem je rekel Izraelovim sinovom: »Ko bodo jutri vaši sinovi povprašali svoje očete in rekli: ›Kaj so ti kamni?‹, 22 takrat jih poučite in recite: ›Po suhem je šel Izrael čez ta Jordan, 23 kajti GOSPOD, vaš Bog, je vpričo vas posušil jordanske vode, dokler niste prišli na drugo stran; tako kot je GOSPOD storil s Trstičnim morjem, ki ga je posušil, dokler nismo prišli na drugo stran. 24 Naj vsa ljudstva na zemlji spoznajo GOSPODOVO roko, kako močna je. Vi pa se bojte GOSPODA, svojega Boga, vse dni.‹«