1 GOSPOD je rekel Józuetu: »Ne boj se in se ne plaši! Vzemi s seboj vse bojevnike, vstani ter pojdi nad Aj! Glej, v tvoje roke dajem ajskega kralja, njegovo ljudstvo, njegovo mesto in njegovo deželo. 2 Storil boš Aju in njegovemu kralju, kakor si storil Jerihi in njenemu kralju; le nekaj od njegovega plena in njegove živine vzemite zase. Zadaj za mestom pa postavi zasedo!«

3 Józue se je tedaj vzdignil in z njim vsi bojevniki, da bi šli nad Aj. Józue je izbral trideset tisoč mož, krepkih junakov, in jih ponoči odposlal. 4 Naročil jim je in rekel: »Glejte, ostali boste v zasedi zadaj za mestom. Ne oddaljujte se preveč od mesta in vsi bodite pripravljeni. 5 Jaz in vse ljudstvo, ki bo z menoj, se bomo približali mestu. Ko bodo prišli nad nas kakor prvič, bomo bežali pred njimi. 6 Udrli jo bodo za nami. Ko jih odrežemo od mesta, spet porečejo: ›bežijo pred nami kakor prvič‹ – in bežali bomo pred njimi. 7 Vi takrat vstanete iz zasede, da zavzamete mesto. GOSPOD, vaš Bog, vam ga daje v roke. 8 Ko boste zasedli mesto, pokončajte mesto z ognjem, po GOSPODOVI besedi storite! Pazite, tako sem vam ukazal.« 9 Józue jih je tedaj odposlal; šli so v zasedo in se postavili med Betelom in Ajem, na zahodni strani Aja. Tisto noč je Józue prebil sredi med ljudstvom.

10 Naslednje jutro je zgodaj vstal in pregledal ljudstvo. Potem so šli, on in Izraelovi starešine, ljudstvu na čelu nad Aj. 11 Vsi bojevniki, ki so bili z njim, so šli in se približali. Prišli so pred mesto in se utaborili severno od Aja. Med njim in Ajem pa je bila globel. 12 Nato je vzel kakih pet tisoč mož in jih postavil v zasedo med Betelom in Ajem, na zahodni strani mesta. 13 Razmestili so ljudstvo; celoten tabor severno od mesta in njegovo peto zahodno od mesta. Józue pa se je tisto noč umaknil v sredino doline. 14 Ko je ajski kralj to videl, so mestni možje pohiteli; zgodaj zjutraj so se odpravili ter šli v boj proti Izraelu. On in vse njegovo ljudstvo so bili ob določenem času pred Arábo, toda niso vedeli, da je zadaj zaseda. 15 Józue in ves Izrael so se tedaj umaknili pred njimi in bežali proti puščavi. 16 Sklicali so vse ljudstvo, ki je bilo v mestu, da bi jih zasledovali. Tekli so za Józuetom in se tako oddaljili od mesta. 17 Ni bilo moža, ki bi ostal v Aju in Betelu in bi ne šel za Izraelom; mesto so pustili odprto in tekli za Izraelci.

18 GOSPOD je nato rekel Józuetu: »Iztegni kopje, ki je v tvoji roki, proti Aju, kajti dajem ti ga v roke.« Józue je tedaj iztegnil kopje, ki ga je imel v svoji roki, proti mestu. 19 Zaseda se je v hipu vzdignila s svojega mesta. Medtem ko je Józue držal iztegnjeno roko, so tekli in stopili v mesto, ga zavzeli ter mesto brž zažgali z ognjem. 20 Ko so se možje iz Aja obrnili in pogledali nazaj, glej, se je iz mesta vzdigoval dim proti nebu. In takrat ni bilo mogoče bežati v to ali ono smer, saj se je ljudstvo, ki je bilo teklo proti puščavi, v hipu obrnilo proti zasledovalcem. 21 Ko so Józue in ves Izrael videli, da je zaseda zavzela mesto in da se iz njega vzdiguje dim, so se obrnili, da bi pobili može iz Aja. 22 Tudi oni iz mesta so jim prišli naproti, tako da so bili sredi med Izraelci; eni na tej strani in drugi na drugi strani; pobijali so jih in ni ga bilo, ki bi utekel ali pobegnil. 23 Ajskega kralja so živega ujeli in odpeljali k Józuetu.

24 Ko so Izraelci pobili vse prebivalce Aja, ki so bili na polju ali v puščavi, kamor so jih zasledovali, in so vsi do zadnjega padli pod ostrim mečem, se je ves Izrael vrnil v Aj in ga do kraja potolkel z ostrim mečem. 25 Vseh, ki so tisti dan padli, je bilo dvanajst tisoč mož in žena; vsi meščani Aja. 26 Józue ni potegnil nazaj svoje roke, ki je vihtela kopje, dokler niso z zakletvijo pokončali vseh prebivalcev Aja. 27 Izraelci so si zadržali le živino in plen tega mesta, po GOSPODOVI besedi, ki jo je zapovedal Józuetu. 28 Józue je potem zažgal Aj in ga spremenil v ruševino na veke, v kraj, opustošen do tega dne. 29 Ajskega kralja pa je obesil na drevo do večera. Ob sončnem zahodu pa je Józue ukazal, naj snamejo njegovo truplo z drevesa in ga odvržejo pred vhodom mestnih vrat. Nametali so nanj veliko gomilo kamenja, ki je tam do tega dne.

30 Takrat je Józue zgradil oltar GOSPODU, Izraelovemu Bogu, na gori Ebál, 31 kakor je bil naročil GOSPODOV služabnik Mojzes Izraelovim sinovom in kakor je zapisano v knjigi Mojzesove postave. Oltar je bil iz neobdelanih kamnov, ki se jih ni dotaknilo železo. Nanj so prinašali žgalne daritve GOSPODU in darovali mirovne daritve. 32 Tam je na kamne drugič prepisal Mojzesovo postavo, ki jo je bil ta napisal pred Izraelovimi sinovi. 33 Ves Izrael, njegovi starešine in nadzorniki, njegovi sodniki, pa so stali na obeh straneh skrinje, nasproti duhovnikom levitom, ki so nosili skrinjo GOSPODOVE zaveze: tako tujec kakor domorodec, polovica ob vznožju gore Garizím in polovica ob vznožju gore Ebál, kakor je bil na začetku naročil Mojzes, GOSPODOV služabnik, da bi bilo blagoslovljeno izraelsko ljudstvo. 34 Potem je prebral vse besede postave – blagoslov in prekletstvo – vse, kakor je zapisano v knjigi postave. 35 Ni bilo besede od vsega, kar je ukazal Mojzes, ki je Józue ne bi bil prebral pred vso Izraelovo občino, pred ženami, otroki in tujci, ki so hodili med njimi.