|
PSALM 106 (105)
Spokorna molitev Božjega ljudstva
106
1 Aleluja!
Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota.
2 Kdo more izraziti silna GOSPODOVA dela,
razglašati vso njegovo hvalo?
3 Blagor njim, ki varujejo pravico,
ki v vsakem času ravnajo pravično.
4 Spomni se me, GOSPOD, z dobrohotnostjo do svojega ljudstva,
obišči me s svojim odrešenjem,
5 da bom videl srečo tvojih izvoljencev,
da se bom veselil ob veselju tvojega ljudstva,
da se bom ponašal s tvojo dediščino.
6 Grešili smo skupaj z našimi očeti,
sprevračali smo naravni red, ravnali smo krivično.
7 Naši očetje v Egiptu
niso razumevali tvojih čudovitih del;
niso se spominjali tvoje velike dobrote
in so se uprli ob morju, Trstičnem morju.
8 Pa jih je rešil zaradi svojega imena,
da bi razodel svojo mogočnost.
9 Zagrozil je Trstičnemu morju, da se je posušilo,
vodil jih je skoz oceane kakor skozi puščavo.
10 Rešil jih je iz sovražnikove roke,
otel jih je iz nasprotnikove roke.
11 Vode so pokrile njihove nasprotnike,
niti eden od njih ni preživel.
12 Potem so verovali njegovim besedam,
peli so njegovo hvalnico.
13 Hitro so pozabili njegova dela,
niso čakali na njegov nasvet.
14 Poželjivo so hlepeli v puščavi,
Boga so preizkušali v pustinji.
15 Dal jim je, kar so zahtevali,
a poslal je nadnje sušico.
16 Zavidali so Mojzesu v taboru,
Aronu, GOSPODOVEMU svetemu.
17 Odprla se je zemlja in pogoltnila Datána,
pokrila Abirámovo krdelo.
18 Ogenj se je vnel zoper njuno krdelo,
plamen je požgal krivičnike.
19 Ob Horebu so naredili tele,
padli so na kolena pred ulito podobo.
20 Zamenjali so svojo Slavo
za podobo bika, ki jé zelišče.
21 Pozabili so Boga, svojega rešitelja,
ki je delal velika znamenja v Egiptu,
22 čudovita dela v Hamovi deželi,
strašne reči ob Trstičnem morju.
23 Skoraj bi rekel, da jih iztrebi,
če ne bi bil Mojzes, njegov služabnik,
stal pred njim na prelomu,
da je zadržal njegovo srditost pred uničevanjem.
24 Zaničevali so čudovito deželo,
niso verovali v njegovo besedo;
25 godrnjali so v svojih šotorih,
GOSPODOVEGA glasu niso poslušali.
26 Zato je vzdignil proti njim svojo roko,
da jih pusti pasti v puščavi,
27 da pusti pasti njihove potomce med narode
in jih razkropi po deželah.
28 Potem so se oklenili Báal Peórja,
jedli so daritve mrtvih.
29 Razsrdili so ga s svojimi dejanji,
da je med njimi izbruhnila nadloga.
30 Vstal je Pinhás in razsodil,
potem se je nadloga zaustavila.
31 To se mu je štelo v pravičnost
za vse rodove na veke.
32 Razdražili so ga ob vodah Meríbe,
da je zaradi njih Mojzesa zadela nesreča;
33 njegovega duha so zagrenili,
da je govoril nepremišljeno s svojimi ustnicami.
34 Niso iztrebili ljudstev,
o katerih jim je bil GOSPOD govoril,
35 temveč so se pomešali z narodi,
učili so se njihovih del.
36 Služili so njihovim malikom,
in ti so jim postali past.
37 Darovali so svoje sinove
in svoje hčere demonom.
38 Prelivali so nedolžno kri,
kri svojih sinov in hčera,
ki so jih darovali kánaanskim malikom,
da se je dežela s krvjo oskrunila.
39 Omadeževali so se s svojimi deli,
s svojimi dejanji so se onečaščali.
40 GOSPODOVA jeza se je vnela nad njegovim ljudstvom,
zamrzil je svojo dediščino.
41 Izročil jih je v roke narodom,
da so njihovi sovražniki vladali nad njimi.
42 Njihovi sovražniki so jih stiskali,
bili so podjarmljeni, pod njihovo roko.
43 Velikokrat jih je reševal,
oni pa so bili trdovratni v svojem uporu
in so bili ponižani po svoji krivdi.
44 Vendar se je ozrl na njihovo stisko,
ko je slišal njihovo tožbo.
45 Zanje se je spomnil svoje zaveze,
zaradi svoje velike dobrote si je premislil.
46 Pripravil jim je usmiljenje
pred vsemi njihovimi osvajalci.
47 Reši nas, GOSPOD, naš Bog,
izberi nas izmed narodov,
da se bomo zahvaljevali tvojemu svetemu imenu,
da se bomo ponašali s tvojo hvalo.
48 Slavljen bodi, GOSPOD, Izraelov Bog,
od vekov in do vekov!
Vse ljudstvo naj reče: »Amen!«
Aleluja!
|
