|
III. DEL
Hvalnica modrosti
24
1 Modrost poveličuje sama sebe,
sredi svojega ljudstva se hvali.
2 V občestvu Najvišjega odpira svoja usta,
pred njegovimi trumami se hvali:
3 »Jaz sem izšla iz ust Najvišjega
in kakor megla prekrila zemljo.
4 Jaz sem na nebeških višavah postavila svoj šotor,
moj prestol je stal na oblačnem stebru.
5 Sama sem prehodila nebesni obok,
sprehodila sem se po globinah brezen.
6 Nad valove morja, nad vse kopno,
nad vsa ljudstva in narode je segala moja oblast.
7 Pri vseh teh sem iskala počitek,
na čigavi dediščini bi se utaborila.
8 Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vsega,
moj Stvarnik mi je odkazal prostor za šotor.
Rekel je: ›V Jakobu postavi svoj šotor,
v Izraelu prevzemi svojo dediščino!‹
9 Pred vekom, od začetka, me je ustvaril
in na veke ne bom nehala biti.
10 V svetem šotoru sem pred njim opravljala službo,
potem sem se utrdila na gori Sion.
11 Tako mi je dal, da počivam v ljubljenem mestu,
v Jeruzalemu je moja oblast.
12 V poveličanem ljudstvu sem se zakoreninila,
v Gospodovem deležu, v njegovi dediščini.
13 Zrasla sem kakor cedra na Libanonu,
kakor cipresa na pogorju Hermona.
14 Zrasla sem kakor palma v En Gediju,
kakor grmi vrtnic v Jerihi,
kakor lepa oljka v ravnini,
visoko sem zrasla kakor platana.
15 Kakor cimet in vonjav balzam dišim,
kakor izbrana mira izpuhtevam prijeten vonj,
kakor galban in oniks in mastiks,
kakor dim kadila v šotoru.
16 Jaz sem kakor terebinta razprostrla svoje veje,
moji poganjki so slavni in ljubki.
17 Jaz sem kakor vinska trta pognala ljubkost,
moje cvetje daje sijajne in bogate sadove.
18 (Jaz sem mati čiste ljubezni in strahu,
mati spoznanja in svetega upanja.
Vsem svojim otrokom dajem, da so nesmrtni,
takim, ki jih on izbere.)
19 Pridite k meni vi, ki hrepenite po meni,
naužijte se mojih sadov.
20 Spomin name je namreč slajši kot med,
moja dediščina presega sat medu.
21 Kdor me uživa, bo še lačen,
kdor me pije, bo še žejen.
22 Kdor me posluša, ne bo osramočen,
tisti, ki z menoj sodelujejo, ne bodo grešili.«
Modrost je postava
23 Vse to je knjiga zaveze Najvišjega Boga,
postava, ki nam jo je zapovedal Mojzes
kot dediščino za Jakobove zbore.
24 (Ne naveličajte se utrjevati v Gospodu.
Oprimite se ga, da vas podpre.
Gospod, vladar vsega, je edini Bog,
razen njega ni rešitelja.)
25 Postava je polna modrosti, kakor Pišón vode,
kakor Tigris v dneh zgodnjega sadja.
26 Pamet razliva kakor Evfrat vodo,
kakor Jordan v dneh žetve.
27 Vzgojo izžareva kakor luč,
kakor Gihon v dneh trgatve.
28 Prvi jo je zaman skušal spoznati,
tako ji tudi poslednji ne bo prišel na sled.
29 Njena misel je namreč obsežnejša od morja,
njeno snovanje globlje od velikega brezna.
30 Jaz pa sem kakor prekop, ki pelje iz reke,
kakor vodovod, ki je napeljan na vrt.
31 Rekel sem si: »Svoj vrt bom namakal,
svojo gredico zalil.«
In glej, moj prekop je postal reka
in moja reka je postala morje.
32 Še se bom trudil, da bo vzgoja sijala kakor zarja,
tja v daljnje kraje jo bom oznanil.
33 Še bom točil nauk kakor prerokovanje
in ga zapustil poznejšim rodovom.
34 Glejte, da se nisem trudil le zase,
marveč za vse, ki ga iščejo.
|
