|
Mojzes
45
1 Iz njega je obudil moža usmiljenja,
ki je našel milost pri vsem mesu,
ki so ga imeli radi Bog in ljudje,
Mojzesa, katerega spomin je blagoslovljen.
2 Po slavi ga je naredil podobnega svetim,
naredil ga je velikega, v strah sovražnikom.
3 Na njegove besede je nehal delati znamenja,
proslavil ga je pred obličjem kraljev.
Dal mu je zapovedi za svoje ljudstvo
in mu nekoliko pokazal svoje veličastvo.
4 Zaradi njegove zvestobe in krotkosti ga je posvetil,
izbral ga je izmed vsega mesa.
5 Dal mu je slišati svoj glas,
popeljal ga je v mrak,
iz obličja v obličje mu je dal zapovedi,
postavo življenja in védenja,
da bi Jakoba naučil zaveze,
Izraela svojih odlokov.
Aron
6 Povzdignil je Arona, svetnika, podobnega Mojzesu,
njegovega brata iz Levijevega rodu.
7 Z njim je sklenil večno zavezo
in mu dal duhovništvo za ljudstvo.
Osrečil ga je s krasno opravo,
ogrnil ga je z veličastnim oblačilom.
8 Oblekel ga je v najlepše okrasje,
ovenčal ga je z znamenji moči,
s hlačami, s haljo in z efódom.
9 Obdal ga je z granatnimi jabolki,
s številnimi zlatimi zvončki vse naokrog,
ki so cingljali med njegovo hojo,
da se je v svetišču slišalo zvončkljanje
v opomin sinovom njegovega ljudstva;
10 s svetim oblačilom iz zlata, iz višnjevega
in rdečega škrlata, delo umetnega vezenja;
z naprsnikom odločanja in vrečico za oraklje resnice,
iz škrlatne preje, tkalčevo delo;
11 z žlahtnimi kamni, vrezanimi kakor pečatnik,
v zlatem okovu, kamnoseško delo,
z vrezanimi črkami v spomin
po številu Izraelovih sinov;
12 z zlato krono na pokrivalu,
z napisom o svetosti kakor na pečatu,
znamenje dostojanstva, delo moči,
okras, ki si ga zaželijo oči.
13 Pred njim ni bilo tako lepih reči,
nikoli jih ni oblekel tujec,
marveč samo njegovi sinovi
in njegovi potomci za vedno.
14 Njegove žrtve se sežigajo celovito,
nenehno vsak dan po dvakrat.
15 Mojzes ga je posvetil,
ga mazilil s svetim oljem.
To je bila večna zaveza zanj
in za njegove potomce, dokler bo stalo nebo,
da mu bo služil, opravljal duhovniška opravila
in v njegovem imenu blagoslavljal njegovo ljudstvo.
16 Izbral ga je izmed vseh živih,
da Gospodu daruje žgalne daritve,
dišavne daritve in prijetne vonjave v spomin,
da za svoje ljudstvo opravlja obred sprave.
17 S svojimi zapovedmi mu je izročil
oblast razsojanja v stvareh, ki se tičejo zaveze,
da Jakoba poučuje o pričevanjih,
da Izraela razsvetljuje z njegovo postavo.
18 Proti njemu so se postavili tujci
in so mu postali nevoščljivi v puščavi
pristaši Datána in Abiráma
in Korahova drhal, v srdu in jezi.
19 Toda Gospod je to opazil in ni bil zadovoljen,
v njegovi srditi jezi so bili pokončani.
Čudeže je storil nad njimi,
tako da jih je požrl žar njegovega plamena.
20 Še je povečal Aronov ugled
in mu dal dediščino:
odmeril mu je prvine prvih pridelkov,
predvsem pa zagotovil obilnega kruha.
21 In tako se hranijo od Gospodovih daritev,
ki jih je dal njemu in njegovim potomcem.
22 Nasprotno pa v deželi ljudstva nima dediščine,
med ljudstvom nima svojega deleža,
»zakaj jaz sem tvoj delež in dediščina«.
Pinhás
23 Eleazarjev sin Pinhás je tretji v slavi,
ker je bil goreč v strahu Gospodovem
in se je trdno držal ob ljudskem odpadu
v plemenitem navdušenju svoje duše;
dosegel je spravo za Izraela.
24 Zato je bila z njim sklenjena mirovna zaveza,
naj bo predstojnik templja in njegovega ljudstva,
da njemu in njegovim potomcem
pripada veličastje duhovništva na veke.
25 Zaveza je bila sklenjena tudi z Davidom,
Jesejevim sinom iz Judovega rodu.
Kraljeva dediščina pripada po sinu enemu samemu sinu,
Aronova dediščina tudi njegovemu potomstvu.
26 Naj vam v vaša srca položi modrost,
da boste njegovemu ljudstvu pravično sodili,
da ne bodo izginile dobrine očakov
in njihova slava v njihovih rodovih.
|
