Domača stran Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...Svetopisemska družba na Facebooku  Svetopisemska družba na YouTube

[ Mobilno ]

Stara zaveza
Postava
1. Mojzesova knjiga
2. Mojzesova knjiga
3. Mojzesova knjiga
4. Mojzesova knjiga
5. Mojzesova knjiga
Preroki
Zgodnji preroki
Jozue
Sodniki
1. Samuelova knjiga
2. Samuelova knjiga
1. knjiga kraljev
2. knjiga kraljev
Poznejši preroki
Izaija
Jeremija
Ezekiel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija
Spisi
Psalmi
Job
Pregovori
Ruta
Visoka pesem
Pridigar (Kohelet)
Žalostinke
Estera
Daniel
Ezra
Nehemija
1. kroniška knjiga
2. kroniška knjiga

Devterokanonične knjige

Estera (grška)
Judita
Tobit
1. knjiga Makabejcev
2. knjiga Makabejcev
Knjiga modrosti
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Dodatki (grški) k Danielu

Nova zaveza

Evangelij po Mateju
Evangelij po Marku
Evangelij po Luku
Evangelij po Janezu
Apostolska dela
Pismo Rimljanom
1. pismo Korinčanom
2. pismo Korinčanom
Pismo Galačanom
Pismo Efežanom
Pismo Filipljanom
Pismo Kološanom
1. pismo Tesaloničanom
2. pismo Tesaloničanom
1. pismo Timoteju
2. pismo Timoteju
Pismo Titu
Pismo Filemonu
Pismo Hebrejcem
Jakobovo pismo
1. Petrovo pismo
2. Petrovo pismo
1. Janezovo pismo
2. Janezovo pismo
3. Janezovo pismo
Judovo pismo
Razodetje (Apokalipsa)


BIBLIJA.net   - Sveto pismo za vsakogar
Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  ŽJ  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik



Podpri nas nič te ne stane
Podpri Sveto pismo
nič te ne stane :)

Evangelij po Marku 6,1-29

Evangelij po Marku :Uvod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

V Nazaretu Jezusa zavržejo
(Mt 13,53–58; Lk 4,16–30)
6 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Šel je od tam in prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govoril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil. In čudil se je njihovi neveri.
Jezus pošlje dvanajstere
(Mt 10,1.5–15; Lk 9,1–6)
Obhodil je vasi v okolici in učil. Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. 10 Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. 11 Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« 12 In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. 13 Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.
Smrt Janeza Krstnika
(Mt 14,1–12; Lk 9,7–9)
14 Kralj Herod je slišal o Jezusu, kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili: »Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.« 15 Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki. 16 Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.« 17 Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. 18 Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!« 19 Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. 20 Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal. 21 Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. 22 Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« 23 Celo prisegel ji je vneto: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« 24 Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« 25 In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 26 Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči. 27 Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. 28 Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. 29 Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.

2. Samuelova knjiga 15

2. Samuelova knjiga :Uvod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

Absalomova zarota
15 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Potem pa si je Absalom priskrbel voz in konje in petdeset mož, da so tekli pred njim. In Absalom je vstajal zgodaj zjutraj in se postavljal ob poti pri vratih. Vsakogar, ki je imel pravdo in je prišel h kralju po razsodbo, je Absalom poklical k sebi in rekel: »Iz katerega mesta si?« Ko je rekel: »Tvoj hlapec je iz tega in tega Izraelovega rodu,« mu je Absalom rekel: »Glej, tvoje zadeve so dobre in pravilne, toda pri kralju ni nikogar, ki bi te poslušal.« Dalje je rekel Absalom: »Ko bi me kdo postavil za sodnika v deželi! Vsak, ki ima pravdo ali sodbo, bi prišel k meni in bi mu prisodil pravico.« Kadar se je kateri približal, da bi padel pred njim na kolena, je iztegnil svojo roko, ga pritegnil k sebi in ga poljubil. Tako je Absalom delal z vsemi Izraelci, ki so prihajali h kralju po razsodbo. In Absalom je kradel srca Izraelovih mož.
Ob koncu četrtega leta je Absalom rekel kralju: »Naj grem, prosim, v Hebrón, da izpolnim svojo obljubo, ki sem jo dal GOSPODU. Kajti ko sem bival v Gešúrju v Arámu, se je tvoj hlapec zaobljubil: ›Če me GOSPOD res pripelje nazaj v Jeruzalem, bom daroval GOSPODU.‹« Kralj mu je rekel: »Pojdi v miru!« Absalom se je vzdignil in šel v Hebrón. 10 Absalom pa je poslal oglednike po vseh Izraelovih rodovih z naročilom: »Ko zaslišite glas roga, recite: ›Absalom je kralj v Hebrónu!‹« 11 Z Absalomom je šlo iz Jeruzalema dvesto mož, ki so bili povabljeni in so preprosto šli, ne da bi kaj vedeli. 12 Ko je Absalom daroval klavne daritve, je dal poklicati Davidovega svetovalca Gilčana Ahitófela iz njegovega mesta Gila. Nastala je silna zarota in vedno več ljudstva je bilo pri Absalomu.
David zbeži iz Jeruzalema
13 Tedaj je prišel k Davidu sel s sporočilom: »Srca Izraelovih mož so se obrnila za Absalomom.« 14 David je rekel vsem svojim služabnikom, ki so bili z njim v Jeruzalemu: »Vzdignite se, bežimo, kajti ni nam rešitve pred Absalomom. Hitro pojdite, sicer se bo podvizal in nas dohitel, spravil nad nas nesrečo in udaril mesto z ostrim mečem.« 15 Kraljevi služabniki so rekli kralju: »Kar koli izvoli moj gospod kralj! Glej, tvoji hlapci smo.« 16 Kralj je torej odšel in vsa njegova družina za njim, le deset stranskih žená je pustil, da bi varovale hišo. 17 Tako je odšel kralj in vse ljudstvo za njim. Pri zadnji hiši so se ustavili. 18 Vsi njegovi služabniki so šli mimo njega, vsi Keretéjci, vsi Péletovci, vsi Gitéjci – šeststo mož –, ki so prišli za njim iz Gata, so šli mimo pred kraljem.
19 Kralj je rekel Gitéjcu Itáju: »Zakaj hodiš tudi ti z nami? Vrni se in ostani pri kralju! Saj si tujec in že sam izgnanec iz svojega kraja. 20 Včeraj si prišel in danes naj te vzamem, da boš blodil z nami, ko sam ne vem, kam grem? Vrni se in odpelji svoje brate s seboj! GOSPOD naj ti izkaže milost in zvestobo.« 21 Itáj pa je odgovoril kralju in rekel: »Kakor živi GOSPOD in kakor živi moj gospod kralj: na kraju, kjer bo moj gospod kralj, za smrt ali za življenje, tam bo tvoj hlapec.« 22 David je rekel Itáju: »Pojdi, stopi naprej!« Tako je Gitéjec Itáj šel naprej z vsemi svojimi možmi in z vsemi otroki, ki so bili z njim. 23 Vsa dežela je na glas jokala, ko se je vse to ljudstvo premikalo naprej. Kralj je prekoračil potok Cedron in vse ljudstvo je šlo naprej po poti v puščavo.
24 In glej, tudi Cadók je bil pri njem z vsemi leviti, ki so nosili skrinjo Božje zaveze. Postavili so Božjo skrinjo dol, Abjatár pa je stopil navzgor, dokler ni vse ljudstvo šlo iz mesta ven. 25 Potem je kralj rekel Cadóku: »Spravi Božjo skrinjo nazaj v mesto! Če najdem milost v GOSPODOVIH očeh, me bo pripeljal nazaj in mi dal videti njo in njeno prebivališče. 26 Če pa poreče: ›Ne ugajaš mi,‹ glej, tukaj sem, naj stori z mano, kar je dobro v njegovih očeh.« 27 Dalje je kralj rekel duhovniku Cadóku: »Ali nisi videc, vrni se v miru v mesto, ti in vajina sinova, tvoj sin Ahimáac in Abjatárjev sin Jonatan. 28 Glejte, čakal bom v puščavskih prehodih, dokler ne pride od vas beseda, ki naj me obvesti.« 29 Tako sta Cadók in Abjatár spravila Božjo skrinjo nazaj v Jeruzalem in ostala tam.
30 David se je vzpenjal po pobočju Oljske gore, in ko se je vzpenjal, je jokal. Glavo je imel zakrito in je hodil bos. Tudi med ljudstvom, ki je bilo z njim, si je vsak zakril glavo; vztrajno so se vzpenjali in gredoč jokali. 31 Sporočili so Davidu in rekli: »Ahitófel je med zarotniki pri Absalomu.« David je rekel: »O GOSPOD, prosim te, obrni Ahitófelov svèt v nespamet!«
32 Ko je David prišel na vrh, kjer so častili Boga, glej, mu pride naproti Arkéjec Hušáj s pretrganim oblačilom in s prahom na glavi. 33 David mu reče: »Če pojdeš z mano, mi boš v breme. 34 Če pa se vrneš v mesto in porečeš Absalomu: ›Tvoj hlapec sem, o kralj; prej sem bil hlapec tvojega očeta, zdaj pa bom tvoj hlapec,‹ boš lahko zame spodbil Ahitófelov svèt. 35 Ali nista tam pri tebi duhovnika Cadók in Abjatár? Vse, kar boš slišal iz kraljeve hiše, povej duhovnikoma Cadóku in Abjatárju. 36 Glej, tam sta z njima njuna sinova, Cadókov sin Ahimáac in Abjatárjev sin Jonatan. Po njima mi sporočite vse, kar boste slišali!« 37 Tako je Davidov prijatelj Hušáj prišel v mesto prav tedaj, ko je Absalom prihajal v Jeruzalem.

Daniel 9

Daniel :Uvod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Danielova molitev
9 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
V prvem letu Dareja, Kserksovega sina, iz rodbine Medijcev, ki je kraljeval nad kraljestvom Kaldejcev, v prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, preiskoval v knjigah število let, ki naj se nad jeruzalemskimi razvalinami izpolnijo po GOSPODOVI besedi preroku Jeremiju: sedemdeset let.
Obrnil sem svoj obraz k svojemu Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, s postom v raševini in pepelu. Molil sem h GOSPODU, svojemu Bogu, priznal sem in rekel:
»O Gospod, veliki in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in dobroto tem, ki ga ljubijo in se držijo njegovih zapovedi. Grešili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in odstopili od tvojih zapovedi in od tvojih sodb. Nismo poslušali tvojih služabnikov prerokov, ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu dežele.
Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa sramota obličja, kakor je ta dan, nam, Judovim možem, prebivalcem Jeruzalema in vsemu Izraelu, ki so blizu in daleč, po vseh deželah, ki si jih tja razkropil zaradi nezvestobe, katero so zakrivili zoper tebe. Da, GOSPOD, sramota nam, našim kraljem, našim knezom in našim očetom, ker smo grešili proti tebi. A pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli. 10 Nismo poslušali glasu GOSPODA, svojega Boga, in nismo ravnali po njegovih postavah, ki nam jih je dajal po svojih služabnikih prerokih.
11 Ves Izrael je prestopil tvojo postavo in se odvrnil, da ne bi prisluhnil tvojemu glasu. Na nas sta se razlila prekletstvo in prisega, o katerih je pisano v postavi Božjega služabnika Mojzesa, ker smo grešili proti tebi. 12 Uresničil je svoje besede, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše sodnike, ki so nas sodili. Nad nas je spravil veliko nesrečo, kakršna se še ni zgodila pod vsem nebom, ki pa se je zgodila v Jeruzalemu. 13 Kakor je pisano v Mojzesovi postavi, vsa ta nesreča je prišla nad nas. Nismo pomirili obličja GOSPODA, svojega Boga, s tem da bi se odvrnili od svojih krivd in se poučili v tvoji resnici. 14 GOSPOD pa je bedel nad nesrečo, ki jo je poslal nad nas; kajti pravičen je GOSPOD, naš Bog, pri vseh svojih delih, ki jih je storil, le mi nismo poslušali njegovega glasu.
15 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si si naredil ime, kakor je ta dan, grešili smo in krivično smo ravnali. 16 Moj Gospod, po vsej tvoji pravičnosti naj se odvrneta, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore. Zaradi naših grehov in zaradi krivde naših očetov sta Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki so okoli nas. 17 Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev svojega služabnika in njegovo prošnjo! Razjasni svoj obraz zaradi sebe, o Gospod, nad svojim opustošenim svetiščem! 18 Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, na katero je priklicano tvoje ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja. 19 Poslušaj, o Gospod! Odpusti nam, o Gospod! Bodi pozoren, o Gospod, in stori to! Ne odlašaj, zaradi sebe samega, moj Bog, kajti tvoje ime je priklicano na tvoje mesto in na tvoje ljudstvo.«
Gabriel razloži Jeremijevo prerokovanje
20 Še sem govoril, molil in priznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela ter polagal pred GOSPODA, svojega Boga, svojo prošnjo za sveto goro mojega Boga; 21 in ko sem še govoril v molitvi, je ob večerni daritvi mož Gabriel, ki sem ga na začetku gledal v videnju, naglo priletel k meni. 22 Dal mi je vedeti, da bo govoril z menoj. Rekel je: »Daniel, zdaj sem prišel, da te poučim v razsodnosti. 23 Ob začetku tvojih prošenj je izšla beseda in jaz sem prišel, da jo oznanim; kajti ljubljen si. Bodi zato pozoren na besedo in doumi videnje:
24 Sedemdeset tednov je odrejenih za tvoje ljudstvo in za mesto tvoje svetosti: da preneha pregreha, se zapečati greh in se zadosti za krivdo; da se vpelje večna pravičnost, se potrdita videnje in prerok in da se mazili Presveti. 25 Vedi torej in razumi: od tedaj, ko je izšla beseda, da se obnovi in pozida Jeruzalem, do maziljenca, glavarja, bo sedem tednov in dvainšestdeset tednov; obnovljena in pozidana bosta trg in jarek, toda v hudih časih. 26 Po dvainšestdesetih tednih bo maziljenec pokončan in nič ne bo imel. Mesto in svetišče bo razdejalo glavarjevo ljudstvo, ki pride. Njegov konec bo v poplavi in do konca bo vojna, prevrat in opustošenja. 27 Z mnogimi utrdi zavezo za en teden, in na polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev; na krilu bo gnusoba opustošenja do konca, ko se bo izvršila obsodba nad pokončevalcem.«

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Kupi Sveto pismo v obliki e-knjige ali si naloži brezplačno svetopisemsko literaturo!

Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  11.1.2019, do zdaj izpisanih odlomkov: 42.277.244, danes: 54.972
Čas izvajanja programa: 0.05s