|
10 Mojzes in Aron sta naredila vse te čudeže pred faraonom. Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, in ni pustil Izraelovih sinov iz svoje dežele.
Izraelci gredo iz Egipta
Pasha in praznik nekvašenega kruha
12
1 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi:
2 »Ta mesec  Tj. mesec abíb; prim. 13,4. naj vam bo začetek mesecev, naj vam bo prvi med meseci v letu!
3 Govorita vsej Izraelovi skupnosti in recita: ›Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbi po eno jagnje za očetno hišo, po eno jagnje za hišo.
4 Če pa je hiša premajhna za eno jagnje, naj ga vzame skupaj s svojim sosedom, ki je najbližji njegovi hiši, po številu duš; na jagnje štejte po tem, koliko more vsak pojesti!
5 Jagnje pa naj vam bo neoporečno, eno leto star samec. Morete ga vzeti izmed ovc ali izmed koz.
6 Hranite ga do štirinajstega dneva tega meseca!
Potem naj ga vsa zbrana Izraelova skupnost proti večeru Db. med večeroma, tj. med sončnim zahodom in trdo nočjo. zakolje.
7 Vzamejo naj nekaj krvi in z njo pomažejo podboja in naddurje hiš, v katerih ga bodo jedli.
8 Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in nekvašeni kruh; z grenkimi zelišči naj ga jedo.
9 Ne jejte od njega nič surovega, tudi ne kuhanega na vodi, marveč na ognju pečeno, skupaj z glavo, nogami in drobovjem!
10 Ne puščajte od njega do jutra ničesar! Kar pa bi ostalo od njega do jutra, sežgite v ognju!
11 Takole ga jejte: imejte ledja prepasana, sandale na nogah in palico v roki; jejte ga naglo!
To je pasha Tj. verjetno ‘mimohod’ ali ‘preskok’. za Gospoda.
12 To noč pojdem skoz egiptovsko deželo in udarim vse prvorojence v egiptovski deželi, od človeka do živine, in opravim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi. Jaz sem Gospod.
13 Tedaj bo za vas kri znamenje na hišah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas; pri vas ne bo morilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo.
14 Ta dan naj vam bo v spomin in praznujte ga kot Gospodov praznik; iz roda v rod ga praznujte kot večni zakon!
|
