Pravi post
58
1 Kliči na vse grlo, ne zadržuj se,
povzdiguj svoj glas kakor rog!
Oznanjaj mojemu ljudstvu njegove prestopke,
hiši Jakobovi njene grehe!
2 Iščejo me namreč dan za dnem
in želijo spoznati moje poti,
kakor narod, ki ravna pravično
in ne zapušča sodbe svojega Boga.
Od mene terjajo pravične sodbe,
želijo si Božje bližine:
3 »Zakaj se postimo, ti pa tega ne vidiš,
pokorimo svojo dušo, ti pa tega ne veš?«
Glejte, na dan svojega posta opravljate svoj posel
in priganjate vse svoje delavce.
4 Glejte, postite se tako, da se pravdate in prepirate,
da se bijete z zlobno pestjo.
Ne postite se, kakor je treba na dan,
ko naj bi se slišal vaš glas na višavi.
5 Mar je takšen post, ki sem ga izbral,
dan, ko človek pokori svojo dušo?
Da pripogibaš svojo glavo kakor loček
in ležiš na raševniku in pepelu?
Mar boš to razglašal za post
in za dan, ki je Gospodu po volji?
6 Mar ni to post, kakršnega sem izbral:
da odpneš krivične spone
in razvežeš vezi jarma,
da odpustiš na svobodo zatirane
in zlomiš vsak jarem?
7 Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh
in pripelješ uboge brezdomce v hišo,
kadar vidiš nagega, da ga oblečeš,
in se ne potuhneš pred svojim rojakom? Db. pred svojim mesom.
8 Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč
in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo.
Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost
in Gospodovo veličastvo te bo zbiralo.
9 Tedaj boš klical in Gospod bo odgovoril,
stokal boš in bo rekel: »Tukaj sem!«
Če odpraviš jarem iz svoje srede,
kazanje s prstom in varljivo govorjenje,
|