57 Elizabeti se je dopolnil čas poroda. Rodila je sina. 58 Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. 59 Osmi dan so prišli dete obrezat. Po očetu so mu hoteli dati ime Zaharija, 60 toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temveč Janez mu bo ime.« 61 Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« 62 Z znamenji so spraševali njegovega očeta, kako bi ga hotel imenovati. 63 Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. 64 Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. 65 Vse njihove sosede je obšel strah in po vsem judejskem gričevju se je govorilo o vseh teh rečeh. 66 In vsi, ki so zanje slišali, so si jih vtisnili v svoje srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok?« Gospodova roka je bila namreč z njim.