17 Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal. 18 Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. 19 Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa. 20 Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« 21 Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati in govoriti: »Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo more odpuščati grehe razen Boga samega?« 22 Jezus pa je spoznal njihove misli in jim je odgovoril: »Kaj premišljujete v svojih srcih? 23 Kaj je laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? 24 Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je dejal hromemu, »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« 25 In takoj je vpričo njih vstal, vzel to, na čemer je ležal, šel domov in slavil Boga. 26 Vsi so bili iz sebe in so slavili Boga. Prevzel jih je strah in so govorili: »Danes smo videli čudne reči.«