1 Prišli so farizeji in saduceji. Da bi ga preizkušali, so ga prosili, naj jim pokaže kako znamenje z neba. 2 On pa je odgovoril; dejal je: »Ko se zvečeri, pravite: ›Lepo bo; kajti nebo žari,‹ 3 in zjutraj: ›Danes bo viharno; nebo temačno žari.‹ Obličje neba torej znate presojati, znamenj časov pa ne morete. 4 Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen Jonovega znamenja.« In zapustil jih je ter odšel.

5 Ko so učenci šli na drugo stran, so pozabili s seboj vzeti kruh. 6 Jezus jim je rekel: »Pazíte in varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!« 7 Oni pa so med seboj razpravljali in govorili: »Kruha nismo vzeli s seboj.« 8 Jezus je to vedel in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj: ›Kruha nimamo.‹ 9 Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož in koliko košar ste nabrali? 10 In sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košev ste nabrali? 11 Kako da ne razumete, da vam nisem rekel o kruhu: ›Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!‹« 12 Takrat so šele doumeli, da ni rekel, naj se varujejo krušnega kvasa, temveč farizejskega in saducejskega nauka.

13 Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« 14 Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« 15 Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« 16 Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.« 17 Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. 18 Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. 19 Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« 20 Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija.

21 Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen. 22 Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« 23 On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« 24 Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 25 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. 26 Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? 27 Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu. 28 Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.«