8 Abiméleh je vstal zgodaj zjutraj, sklical vse služabnike in jim povedal vse, kar se je zgodilo. Možje so se silno prestrašili. 9 Potem je Abiméleh poklical Abrahama in mu rekel: »Kaj si nam storil? S čim sem se pregrešil zoper tebe, da si nadme in nad moje kraljestvo spravil to veliko pregreho? Storil si mi, česar človek ne sme narediti.« 10 Dalje je Abiméleh rekel Abrahamu: »Kaj ti je prišlo na misel, da si to storil?« 11 Abraham je rekel: »Rekel sem si: ›Gotovo ni strahu Božjega v tem kraju; ubili me bodo zaradi žene.‹ 12 Sicer pa je res moja sestra; hči mojega očeta je, a ne hči moje matere. Tako je postala moja žena. 13 Ko me je Bog poslal iz hiše mojega očeta po svetu, sem ji rekel: ›Narêdi mi tole dobroto: v vsakem kraju, kamor bova prišla, reci, da sem tvoj brat!‹«

14 Abiméleh je tedaj vzel drobnico in govedo, hlapce in dékle ter jih dal Abrahamu. Vrnil mu je ženo Saro. 15 Potem je Abiméleh rekel: »Glej, moja dežela je pred teboj; prebivaj, kjer ti ugaja.« 16 Sari pa je rekel: »Glej, tvojemu bratu dajem tisoč srebrnikov; glej, naj bo zate kot zagrinjalo čez oči za vse, ki so s teboj. Tako si v vsem opravičena.«

17 Potem je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abiméleha, njegovo ženo in dékle, da so mogle roditi. 18 Gospod je bil namreč zaprl naročja vsem ženskam v Abimélehovi hiši zaradi Abrahamove žene Sare.