Svetopisemska družba Slovenije
       
Biblija.net
Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP-Op  ŽJ  JUB  EKU  CHR  DAL Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik

1 Mojzes 26-36

1 Mojzes :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

Izak pri Abimélehu
26
V deželi je nastala lakota, druga od tiste, ki je bila v Abrahamovih dneh. Zato je šel Izak k filistejskemu kralju Abimélehu v Gerár. Gospod se mu je prikazal in rekel: »Ne hôdi v Egipt, ostani v deželi, ki ti jo določim! Bivaj kot tujec v tej deželi; s teboj bom in te bom blagoslovil, kajti tebi in tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele. Izpolnil bom prisego, ki sem jo dal tvojemu očetu Abrahamu. Namnožil bom tvoje potomce, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu. Tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele in s tvojim zarodom se bodo blagoslavljali vsi narodi zemlje. Zato, ker je Abraham poslušal moj glas in izpolnjeval, kar sem mu ukazal, moje zapovedi, zakone in postave.«
Izak je torej ostal v Gerárju. Ko so ga možje tega kraja vprašali o njegovi ženi, je rekel: »Moja sestra je.« Bal se je namreč reči, da je njegova žena. Mislil si je:
Mislil si je: dodano.
»Da me morda možje tega kraja ne umorijo zaradi Rebeke.« Bila je namreč lepega videza. Ko je tam bival že več dni, je filistejski kralj Abiméleh pogledal skoz okno in glej, Izak je ljubkoval ženo Rebeko. Abiméleh je poklical Izaka in rekel: »Tako torej, to je tvoja žena! Kako si mogel reči: ›Moja sestra je.‹« Izak mu je rekel: »Resnično sem mislil: da morda ne umrem zaradi nje.« 10 Abiméleh pa je rekel: »Kaj si nam storil! Prav lahko bi kdo od ljudstva ležal s tvojo ženo in ti bi spravil krivdo na nas.« 11 Abiméleh je zapovedal vsemu ljudstvu in rekel: »Kdor se dotakne tega moža ali njegove žene, mora umreti!«
12 Izak je sejal v tej deželi. Tisto leto je pridelal stotero; tako ga je Gospod blagoslovil. 13 Mož je obogatel in potem še in še bogatel, tako da je bil silno mogočen. 14 Imel je črede drobnice in goveda in veliko služabnikov. Zaradi tega so mu bili Filistejci nevoščljivi.
Prepir in zaveza
15 Vse vodnjake, ki so jih izkopali hlapci njegovega očeta v Abrahamovih dneh, so Filistejci zasuli in jih napolnili s prstjo. 16 Abiméleh je rekel Izaku: »Pojdi od nas, kajti premogočen si postal za nas!« 17 Izak je torej šel odondod, postavil šotor v Gerárski dolini in tam prebival. 18 Dal je spet izkopati vodnjake, ki so jih izkopali v dneh njegovega očeta Abrahama, pa so jih Filistejci po Abrahamovi smrti zasuli. Dal jim je tista imena, s katerimi jih je poimenoval njegov oče.
19 Izakovi hlapci so kopali v dolini in tam našli vodnjak žive vode. 20 Gerárski pastirji pa so se začeli prepirati z Izakovimi pastirji in rekli: »Voda je naša.« Zato je Izak studenec imenoval Esek,
Tj. ‘prepir’.
ker so se z njim prepirali. 21 Izkopali so še drug vodnjak. Pa tudi zaradi tega so se sprli. Zato mu je dal ime Sitna.
Tj. ‘nasprotovanje, obtoževanje’.
22 Premaknil se je od tam in izkopal drug vodnjak, zanj pa se niso prepirali; zato mu je dal ime Rehobót.
Tj. ‘razširjeni prostori’.
Rekel je: »Resnično, zdaj nam je Gospod razširil prostor, da lahko rastemo v deželi.«
23 Od tam je šel v Beeršébo. 24 Gospod se mu je prikazal tisto noč in rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta Abrahama. Nikar se ne boj, kajti jaz sem s teboj! Blagoslovil te bom in pomnožil tvoje potomstvo zaradi svojega služabnika Abrahama.« 25 Tam je Izak postavil oltar in klical Gospodovo ime. Razpel je svoj šotor in Izakovi hlapci so tam izkopali vodnjak.
26 Tedaj je prišel k njemu Abiméleh iz Gerárja. Z njim sta bila še njegov svetovalec Ahuzát in poveljnik vojske Pihól. 27 Izak jim je rekel: »Čemu ste prišli k meni, ko me sovražite in ste me pregnali od sebe?« 28 Rekli so: »Jasno smo videli, da je Gospod s teboj in smo rekli: ›Dogovorimo se med seboj, mi in ti!‹ Radi bi sklenili zavezo s teboj, 29 da nam ne storiš nič hudega, kakor se te mi nismo dotaknili in kakor smo ti storili le dobro in te odpustili v miru. Zdaj je tebe Gospod blagoslovil.« 30 Tedaj jim je napravil gostijo, jedli so in pili. 31 Zjutraj so zgodaj vstali in si prisegli med seboj. Potem jih je Izak odpustil in odšli so v miru. 32 Prav tistega dne so prišli Izakovi hlapci in mu povedali o vodnjaku, ki so ga kopali. Rekli so: »Našli smo vodo.« 33 Dal mu je ime Šiba.
Tj. verjetno ‘prisega’.
Zato se mesto imenuje Beeršéba
Tj. ‘vodnjak prisege’ ali ‘vodnjak sedmih’.
do današnjega dne.
Ezavova ženitev
34 Ko je bil Ezav star štirideset let, je vzel za ženo Jehudíto, hčer Hetejca Beeríja, in Basemáto, hčer Hetejca Elóna. 35 Ti dve sta Izaku in Rebeki zagrenili življenje.
Jakobova zvijača in Izakov blagoslov
27
Izak se je postaral in oči so mu opešale, da ni mogel videti. Poklical je starejšega sina Ezava in mu rekel: »Moj sin!« Ta mu je rekel: »Tukaj sem.« Rekel je: »Glej, postaral sem se in ne vem, kdaj pride dan moje smrti. Vzemi zdaj svojo pripravo, tulec in lok, pojdi na polje in ulôvi zame kako divjad! Potem mi pripravi okusno jed, kakršno imam rad, in mi jo prinesi, da bom jedel. Zato, da te moja duša blagoslovi, preden umrem.«
Rebeka pa je poslušala, kaj je Izak govoril sinu Ezavu. Ezav je odšel na polje, da bi ulovil in prinesel plen. Rebeka pa je rekla sinu Jakobu: »Slišala sem, kaj je oče govoril tvojemu bratu Ezavu. Rekel je: ›Prinesi mi plen in mi pripravi okusno jed, da bom jedel in te blagoslovil pred Gospodom, preden umrem.‹ Zdaj pa, moj sin, poslušaj moj glas, kaj ti zapovem! Pojdi k čredi in vzemi od tam dva lepa kozlička, da ju pripravim za okusno jed, kakršno ima tvoj oče rad! 10 Potem jo boš odnesel očetu, da bo jedel in te blagoslovil, preden umre.«
11 Jakob je rekel materi Rebeki: »Glej, moj brat Ezav je kosmat človek, jaz pa sem gladek. 12 Morda me oče potipa. Menil bo, da se norčujem iz njega, in namesto blagoslova si bom nakopal prekletstvo.« 13 Mati mu je rekla: »Tvoje prekletstvo naj pride name, moj sin! Le poslušaj moj glas, pojdi in mi prinesi!« 14 Šel je, vzel in prinesel materi. In mati je pripravila okusno jed, kakršno je imel oče rad. 15 Nato je Rebeka vzela najboljšo obleko svojega starejšega sina Ezava, ki jo je imela pri sebi v hiši, in jo nadela svojemu mlajšemu sinu Jakobu. 16 Koži kozličkov pa mu je ovila okoli rok in okoli gladkega vratu. 17 In dala je okusno jed in kruh, ki ga je pripravila, v roke svojemu sinu Jakobu.
18 Ko je prišel k očetu, je rekel: »Moj oče!« Ta je rekel: »Tukaj sem. Kdo si ti, moj sin?« 19 Jakob je rekel očetu: »Ezav sem, tvoj prvorojenec. Storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, sédi in jej od mojega plena, da me tvoja duša blagoslovi!« 20 Izak je rekel sinu: »Kako to, da si ga našel tako hitro, moj sin?« Pa je rekel: »Gospod mi ga je poslal naproti.« 21 Izak je rekel Jakobu: »Stopi bliže, da te potipam, moj sin, ali si ti moj sin Ezav ali ne!« 22 Jakob se je približal očetu Izaku in ta ga je potipal in rekel: »Glas je Jakobov glas, toda roki sta Ezavovi roki.« 23 Tako ga ni spoznal, ker je imel roki poraščeni kakor njegov brat Ezav. Potem ga je blagoslovil. 24 Rekel je: »Si ti moj sin Ezav?« Rekel je: »Sem.« 25 Potem je rekel: »Daj mi bliže, da bom jedel od plena svojega sina in te moja duša blagoslovi!« Postavil je jed predenj in on je jedel. Prinesel mu je vina in je pil. 26 Potem mu je oče Izak rekel: »Stopi sem in me poljubi, moj sin!« 27 Stopil je k njemu in ga poljubil. Tedaj je začutil vonj njegove obleke. Blagoslovil ga je, rekoč:
»Glej, vonj mojega sina je kakor vonj polja,
ki ga Gospod blagoslavlja.
28 Bog ti daj rose neba
in rodovitno zemljo
in obilico žita in vina!
29 Naj ti služijo ljudstva
in se ti priklanjajo rodovi!
Zagospoduj svojim bratom
in priklanjajo naj se ti sinovi tvoje matere!
Preklet naj bo, kdor te preklinja,
in blagoslovljen, kdor te blagoslavlja!«
30 Ko pa je Izak sklenil svoj blagoslov nad Jakobom in je Jakob komaj odšel izpred obličja očeta Izaka, se je njegov brat Ezav vrnil z lova. 31 Tudi on je pripravil okusno jed in jo prinesel očetu. Rekel je: »Vstani, moj oče, in jej od plena svojega sina, da me tvoja duša blagoslovi!« 32 Oče Izak pa mu je rekel: »Kdo si?« Rekel je: »Tvoj prvorojeni sin Ezav sem.« 33 Izak se je tedaj na moč prestrašil in rekel: »Kdo pa je potem oni, ki mi je ulovil in prinesel plen, da sem jedel od vsega, preden si prišel ti? Blagoslovil sem ga in ostal bo blagoslovljen!« 34 Ko je Ezav slišal očetove besede, je glasno in bridko zajokal in rekel očetu: »Blagoslovi tudi mene, oče!« 35 Rekel je: »Tvoj brat je prišel s prevaro in vzel tvoj blagoslov.« 36 Ezav je rekel: »Mar mu je zato ime Jakob,
Tj. ‘ta, ki izpodriva/vara’ ali ‘ta, ki prijemlje za peto’.
ker me je dvakrat ogoljufal? Vzel mi je pravico prvorojenstva, zdaj pa mi je vzel še blagoslov.« Rekel je: »Ali nisi prihranil nobenega blagoslova zame?« 37 Izak je odgovoril in rekel Ezavu: »Glej, za gospodarja sem ga postavil tebi in vse njegove brate sem mu dal za služabnike. Z žitom in vinom sem ga oskrbel; kaj pa naj storim zate, moj sin?« 38 Ezav je rekel očetu: »Ali imaš samo en blagoslov, moj oče? Blagoslovi tudi mene, oče!« Ezav je glasno zajokal. 39 Oče Izak je odgovoril in mu rekel:
»Glej, daleč od plodne zemlje bo tvoje bivališče
in daleč od rose neba od zgoraj.
40 Z mečem se boš preživljal
in bratu boš služil;
ko pa se boš stresel,
boš zlomil njegov jarem z vratu.«
Jakob odide od doma
41 Ezav je zasovražil Jakoba zaradi blagoslova, s katerim ga je blagoslovil njegov oče. Sam pri sebi je govoril: »Bližajo se dnevi žalovanja za očetom; potem brata Jakoba ubijem.« 42 Rebeki so sporočili besede starejšega sina Ezava. Dala je poklicati mlajšega sina Jakoba in mu rekla: »Glej, tvoj brat Ezav se hoče maščevati nad teboj in te ubiti. 43 Zdaj pa, moj sin, poslušaj moj glas! Odpravi se in zbéži k mojemu bratu Labánu v Harán! 44 Ostani pri njem nekaj časa, dokler se bratov srd ne poleže, 45 dokler se njegova jeza do tebe ne odvrne od tebe in ne pozabi, kaj si mu storil. Tedaj bom poslala pote in te vzela od tam. Zakaj naj bi vaju oba izgubila isti dan?«
46 Rebeka je rekla Izaku: »Zaradi Hetovih hčera mi je zoprno živeti. Če si še Jakob vzame za ženo katero izmed Hetovih hčera, kakor sta oni dve, izmed hčera te dežele, čemu naj še živim?«
28
Izak je tedaj poklical Jakoba, ga blagoslovil in mu zapovedal: »Ne jemlji si žene izmed Kánaanovih hčera! Odpravi se na pot in pojdi v Mezopotamijo, v hišo Betuéla, očeta tvoje matere, in od tam si vzemi ženo, izmed hčera materinega brata Labána! Bog Mogočni naj te blagoslovi, naj te stori rodovitnega in te namnoži, da bo iz tebe nastalo občestvo ljudstev! Naj ti dá Abrahamov blagoslov, tebi in tvojim potomcem za teboj, da vzameš v last deželo svojega tujčevanja, ki jo je Bog dal Abrahamu!« Tako je Izak poslal Jakoba od doma. In šel je v Mezopotamijo k Labánu, sinu Aramejca Betuéla, bratu Jakobove in Ezavove matere Rebeke.
Ezav je izvedel, kako je Izak blagoslovil Jakoba in ga odposlal v Mezopotamijo, da bi si od tam vzel ženo, in kako mu je pri blagoslovu zapovedal in rekel: »Ne jemlji si žene izmed kánaanskih hčera!« In še, da je Jakob poslušal očeta in mater ter odšel v Mezopotamijo. Tako je Ezav spoznal, da njegov oče ne vidi rad kánaanskih hčera. Šel je torej k Izmaelu in si vzel k svojima ženama za ženo še Mahaláto, hčer Abrahamovega sina Izmaela, Nebajótovo sestro.
Jakobove sanje
10 Jakob je odšel iz Beeršébe in potoval proti Haránu. 11 Dospel je do nekega kraja, in ker je sonce že zašlo, je tam prenočil. Vzel je enega od kamnov tistega kraja, si ga položil za vzglavje in zaspal na tistem mestu. 12 V sanjah so se mu prikazale stopnice,
Ali lestev.
ki so bile postavljene na zemljo, vrh pa jim je segal do neba. In po njih so Božji angeli hodili gor in dol. 13 In glej, Gospod je stal zgoraj in rekel: »Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog. Zemljo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojim potomcem. 14 Tvojih potomcev bo kakor prahu zemlje. Razširil se boš proti zahodu in vzhodu, proti severu in jugu, in v tebi in tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni
Ali s tabo in tvojim potomstvom se bodo blagoslavljali.
vsi rodovi zemlje. 15 Glej, jaz bom s teboj in varoval te bom, kjer koli boš hodil, in pripeljal te bom nazaj v to deželo. Zares te ne bom zapustil, dokler ne storim, kar sem ti obljubil.«
16 Ko se je Jakob prebudil, je rekel: »Zares, Gospod je na tem kraju, pa nisem vedel.« 17 Prevzel ga je strah in je rekel: »Kako strah vzbujajoč je ta kraj! To ni nič drugega kakor hiša Božja in vrata nebeška!« 18 Zjutraj je Jakob zgodaj vstal, vzel kamen, ki ga je imel za vzglavje, in ga postavil za spomenik ter na vrh izlil olje. 19 Ta kraj je imenoval Betel,
Tj. ‘Božja hiša’.
prej pa se je mesto imenovalo Luz.
20 Potem se je Jakob zaobljubil in rekel: »Če bo Bog z menoj in me bo varoval na poti, po kateri hodim, če mi bo dajal kruha, da ga bom jedel, in obleko, da se bom oblačil, 21 in če se bom srečno vrnil v očetovo hišo, bo Gospod moj Bog. 22 Ta kamen pa, ki sem ga postavil za spomenik, bo Božja hiša. In od vsega, kar mi boš dal, ti bom zagotovo dajal desetino.«
Jakob sreča Rahelo
29
Jakob je vzdignil svoje noge in šel v deželo sinov vzhoda. Pogledal je in zagledal vodnjak na polju. Pri njem so počivale tri črede drobnice, kajti iz tega vodnjaka so napajali črede. Odprtina pri vodnjaku pa je bila pokrita z velikim kamnom. Kadar so se tam zbrale vse črede, so ga odvalili in napojili drobnico. Nato pa so kamen spet zavalili na njegovo mesto nad odprtino.
Jakob jim je rekel: »Bratje, od kod ste?« Rekli so: »Iz Harána smo.« Rekel jim je: »Ali poznate Labána, Nahórjevega sina?« Rekli so: »Poznamo.« Rekel jim je: »Ali se mu dobro godi?« Rekli so: »Dobro. Glej, njegova hči Rahela prihaja z drobnico.« Rekel je: »Poglejte, dan je še dolg, ni še čas, da bi zbrali živino; napojite drobnico in pojdite past!« Pa so rekli: »Ne moremo, dokler se ne zberejo vse črede. Potem odvalijo kamen z odprtine vodnjaka in napojimo drobnico.«
Ko je še govoril z njimi, je prišla Rahela z drobnico svojega očeta; bila je namreč pastirica. 10 Ko je Jakob videl Rahelo, hčer materinega brata Labána, in drobnico materinega brata Labána, je pristopil in odvalil kamen z odprtine vodnjaka in napojil drobnico materinega brata Labána. 11 Potem je Jakob poljubil Rahelo in na glas zajokal. 12 In Jakob je povedal Raheli, da je brat
Tj. sorodnik.
njenega očeta in Rebekin sin. Tekla je to povedat očetu. 13 Ko je Labán slišal sporočilo o sestrinem sinu Jakobu, mu je tekel naproti, ga objel in poljubil ter ga popeljal v svojo hišo. Potem je Labánu povedal vse, kar se je zgodilo. 14 Labán mu je rekel: »Zares si moja kost in moje meso!« In Jakob je ostal pri njem mesec dni.
Jakob se ženi
15 Potem je Labán rekel Jakobu: »Mar mi boš zato, ker si moj brat, zastonj služil? Povej mi, kakšno plačilo hočeš!« 16 Labán pa je imel dve hčeri: starejši je bilo ime Lea, mlajši pa Rahela. 17 Leine oči so bile motne, Rahela pa je imela lepo postavo in lep obraz. 18 Ker je Jakob ljubil Rahelo, je rekel Labánu: »Služil ti bom sedem let za tvojo mlajšo hčer Rahelo.« 19 Labán je rekel: »Boljše je, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal komu drugemu. Ostani pri meni!«
20 Jakob je služil za Rahelo sedem let, toda ker jo je ljubil, so se mu zdela kakor nekaj dni. 21 Tedaj je rekel Labánu: »Daj mi mojo ženo, da grem k njej! Kajti čas je potekel.« 22 Labán je zbral vse može iz kraja in napravil svatbo. 23 Zvečer pa je vzel hčer Leo in jo pripeljal k njemu, da je šel k njej. – 24 Labán je dal hčeri Lei svojo deklo Zilpo za deklo. – 25 Zjutraj pa, glej, je bila tam Lea! Tedaj je Jakob rekel Labánu: »Kaj si mi vendar storil! Ali ti nisem služil za Rahelo? Zakaj si me prevaral?« 26 Labán je rekel: »V našem kraju ni navada, da bi mlajšo hčer oddajali pred starejšo. 27 Dokončaj teden s to, potem ti dam še ono, zanjo pa mi boš služil še drugih sedem let.« 28 Jakob je storil tako; dokončal je teden z Leo. Nato mu je Labán dal hčer Rahelo za ženo. – 29 Tej je dal svojo deklo Bilho za deklo. – 30 Jakob je šel tudi k Raheli in je bolj ljubil Rahelo kakor Leo. In služil mu je še drugih sedem let.
Jakobovi sinovi
31 Ko je Gospod videl, da je Lea zapostavljena, ji je odprl naročje,
Tj. jo je storil rodovitno.
Rahela pa je ostala nerodovitna. 32 Lea je spočela in rodila sina. Dala mu je ime Ruben;
Tj. ‘glej, sin’.
rekla je namreč: »Gospod se je ozrl na mojo bedo. Zdaj me bo mož ljubil.« 33 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Gospod je slišal,
Hebr. izraz spominja na ime Simeon.
da sem zapostavljena, in mi je dal še tega.« Dala mu je ime Simeon. 34 In spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Zdaj se bo mož vendar držal
Hebr. izraz spominja na ime Levi.
mene, saj sem mu rodila tri sinove.« Zato mu je dala ime Levi. 35 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Tokrat bom hvalila
Hebr. izraz spominja na ime Juda.
Gospoda.« Zato mu je dala ime Juda. Potem ni več rodila.
30
Rahela je videla, da Jakobu ne rojeva otrok. Zato je bila ljubosumna na sestro. Rekla je Jakobu: »Daj mi otrók, sicer bom umrla!« Jakob se je razjezil na Rahelo in rekel: »Sem mar jaz namesto Boga, ki ti je odrekel telesni sad?« Pa je rekla: »Tu je moja dekla Bilha, pojdi k njej, da bo rodila na mojih kolenih in bom po njej tudi jaz prišla do otrok.« Dala mu je torej svojo deklo Bilho za ženo in Jakob je šel k njej. Bilha je spočela in rodila Jakobu sina. Rahela je rekla: »Bog mi je prisodil pravico in tudi uslišal mojo prošnjo; dal mi je sina.« Zato mu je dala ime Dan.
Tj. ‘sodil je’.
Rahelina dekla Bilha pa je spet spočela in rodila Jakobu drugega sina. Rahela je rekla: »Božje boje
Ali Velike boje.
sem bojevala
Hebr. izraz spominja na ime Neftáli.
s sestro in sem tudi zmagala.« Dala mu je ime Neftáli.
Ko pa je Lea spoznala, da ne bo več rodila, je vzela svojo deklo Zilpo in jo dala Jakobu za ženo. 10 Zilpa je Jakobu rodila sina. 11 Lea pa je rekla: »Srečno!« Dala mu je ime Gad.
Tj. ‘sreča’.
12 Leina dekla Zilpa je rodila Jakobu še drugega sina. 13 Lea je rekla: »Blagor meni, kajti žene me bodo blagrovale!« In dala mu je ime Aser.
Tj. ‘blagor’.
14 Ko je šel Ruben v času pšenične žetve na polje, je našel nadliščke. Nesel jih je svoji materi Lei. Rahela pa je rekla Lei: »Daj mi nekaj nadliščkov svojega sina!« 15 Pa ji je rekla: »Ti mar ni zadosti, da si mi vzela moža, da mi hočeš vzeti še sinove nadliščke?« Rahela je rekla: »Prav, pa naj nocoj leži s teboj za nadliščke tvojega sina!« 16 Ko se je Jakob zvečer vračal s polja, mu je šla Lea naproti in rekla: »K meni pojdeš, kajti plačala sem zate z nadliščki svojega sina!« Ležal je torej tisto noč z njo. 17 Bog je Leo uslišal; spočela je in rodila Jakobu petega sina. 18 In Lea je rekla: »Bog mi je dal plačilo,
Hebr. izraz spominja na ime Isahár.
ker sem dala svojo deklo možu.« In dala mu je ime Isahár. 19 Potem je Lea spet spočela in rodila Jakobu šestega sina. 20 In Lea je rekla: »Bog me je obdaril z lepim darilom; zdaj me bo mož povišal,
Hebr. izraz spominja na ime Zábulon.
kajti rodila sem mu šest sinov.« Dala mu je ime Zábulon. 21 Potem je rodila hčer in ji dala ime Dina.
22 Potem se je Bog spomnil Rahele; Bog jo je uslišal in ji odprl naročje. 23 Spočela je in rodila sina. Rekla je: »Bog mi je odvzel sramoto.« 24 Dala je sinu ime Jožef
Tj. ‘dodaja’ ali ‘naj doda’.
in rekla: »Naj mi Gospod doda še drugega sina!«
Kako je Jakob obogatel
25 Potem ko je Rahela rodila Jožefa, je Jakob rekel Labánu: »Odpusti me, da grem v svoj kraj in v svojo deželo! 26 Naj vzamem ženi, za kateri sem ti služil, in otroke ter odidem. Saj veš, kako sem ti služil.« 27 Labán pa mu je rekel: »O, da bi našel naklonjenost v tvojih očeh! Iz znamenj sem spoznal, da me je Gospod blagoslovil zaradi tebe.« 28 Pristavil je še: »Določi si plačilo in ti ga dam!« 29 Rekel mu je: »Veš, kako sem ti služil in kaj se je zgodilo z živino v moji oskrbi. 30 Kajti tisto malo, kar si imel pred menoj, je zrastlo in se pomnožilo. Gospod te je blagoslovil za vsak moj korak. Zdaj pa – kdaj bom tudi jaz lahko delal za svojo hišo?« 31 In je rekel: »Kaj naj ti dam?« Jakob je rekel: »Ničesar ti ni treba dati, le tole mi stôri: naj še naprej pasem in varujem tvojo drobnico! 32 Danes bom šel po sredi vse tvoje drobnice in izločil vsa črno pikasta in marogasta jagnjeta in vse črne ovce. Prav tako tudi koze z belimi marogami ali belo pikaste. To naj bo moje plačilo! 33 Tako naj se izkaže moja pravičnost v prihodnosti, ko boš prišel k meni zaradi mojega plačila: vse, kar ne bo belo pikasto ali marogasto pri kozah in kar ne bo črno pri ovcah, to naj velja pri meni za ukradeno!« 34 Labán je rekel: »Prav, naj se zgodi, kakor si rekel!«
35 Tisti dan je Labán izločil svetlo progaste in marogaste kozle in vse pikaste in marogaste koze, vse, ki so imele kaj belega na sebi. Prav tako pa tudi vse, kar je imelo kaj črnega pri ovnih. Dal jih je v roke svojim sinovom. 36 Določil je razdaljo treh dni hoje med seboj in Jakobom. Ta je namreč pasel preostalo Labánovo drobnico. 37 Jakob si je vzel muževne šibe belega topola, mandeljnovca in platane in jih olupil tako, da so imele bele proge, ker je odkril belino na šibah. 38 Polagal je šibe, ki jih je obelil, v žlebove, korita, h katerim je prihajala drobnica pit. Mrkala se je namreč, ko je prihajala pit. 39 Drobnica se je torej parila pred šibami, potem pa povrgla progaste, pikaste in marogaste mladiče. 40 Jagnjeta je potem Jakob izločal. Postavljal je drobnico tako, da je bila obrnjena proti progam in vsemu, kar je bilo črnega pri Labánovi drobnici. Tako je pripravljal črede zase namesto za Labánovo drobnico. 41 Vedno, kadar se je mrkala krepka drobnica, je Jakob položil šibe pred oči drobnice v korita, da bi se parila pred šibami. 42 Pri slabotni drobnici pa ni polagal šib, zato so slabotne živali pripadle Labánu, krepke pa Jakobu.
43 Mož je silno obogatel; imel je številno drobnico, dekle in hlapce ter kamele in osle.
Jakob zbeži iz Harána
31
In slišal je besede Labánovih sinov, ko so rekli: »Jakob je pobral vse očetovo imetje in iz posesti našega očeta si je pripravil vse to bogastvo.« Tudi na Labánovem obrazu je Jakob opazil, da ni več tak do njega, kakor je bil dotlej.
Gospod je tedaj rekel Jakobu: »Vrni se v deželo svojih očetov, k svoji rodbini! S teboj bom!« Jakob je dal poklicati Rahelo in Leo na polje k drobnici. Rekel jima je: »Na obrazu vajinega očeta vidim, da ni več tak do mene, kakršen je bil doslej, toda Bog mojega očeta je bil z menoj. Vedve vesta, da sem vajinemu očetu služil z vso svojo močjo. A vajin oče me je varal in mi desetkrat spremenil plačilo. Toda Bog mu ni pustil, da bi mi škodoval. Če je rekel: ›Pikasta živina bo tvoje plačilo,‹ tedaj je vsa drobnica dobivala pikasta jagnjeta. Če pa je rekel: ›Progasta živina bo tvoje plačilo,‹ je vsa drobnica dobivala progasta jagnjeta. Tako je Bog vzel živino vajinemu očetu in jo dal meni. 10 V času, ko se drobnica pari, sem v sanjah povzdignil oči in zagledal progaste, pikaste in marogaste ovne, ki so skakali na ovce. 11 In Božji angel mi je rekel v sanjah: ›Jakob!‹ Rekel sem: ›Tukaj sem.‹ 12 Pa je rekel: ›Povzdigni vendar oči in poglej, da so vsi ovni, ki skačejo na ovce, progasti, pikasti in marogasti; kajti videl sem vse, kar ti je storil Labán. 13 Jaz sem Bog Betela, ki si mu mazilil spomenik in ki si mu izrekel zaobljubo. Vstani zdaj, odidi iz te dežele in se vrni v svojo rojstno deželo!‹«
14 Rahela in Lea sta mu odgovorili: »Ali imava še delež in dediščino v očetovi hiši? 15 Ali nisva zanj kakor tujki? Saj naju je prodal in tudi požrl najin denar. 16 Zares, vse bogastvo, ki ga je Bog vzel najinemu očetu, pripada nama in najinim otrokom. Stôri zdaj vse, kar ti je rekel Bog!«
17 Jakob je tedaj vstal in posadil otroke in ženi na kamele. 18 Odgnal je vse govedo in vse imetje, ki si ga je pridobil, govedo in drobnico, kar si je pridobil v Mezopotamiji, da bi šel k očetu Izaku v kánaansko deželo. 19 Medtem ko je Labán odšel strič drobnico, je Rahela ukradla očetove hišne bogove. 20 Jakob je ukanil Aramejca Labána tako, da mu ni dal slutiti, da hoče zbežati. 21 Pobegnil je z vsem, kar je imel. Vzdignil se je, prekoračil reko
Tj. Evfrat.
in se obrnil proti gorovju Gileád.
22 Tretji dan so Labánu povedali, da je Jakob pobegnil. 23 Vzel je s seboj brate
Tj. sorodnike.
in ga zasledoval sedem dni hoda in se mu čisto približal v gorovju Gileád.
Pogodba med Labánom in Jakobom
24 Ponoči pa je k Aramejcu Labánu v sanjah prišel Bog in mu rekel: »Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!« 25 Labán je dohitel Jakoba, ko je ta postavil šotor na gori. Tudi Labán se je s svojimi brati
Tj. sorodniki.
ušotoril v gorovju Gileád. 26 Labán je rekel Jakobu: »Kaj si storil! Ukanil si me in odgnal moji hčeri kakor ujetnici meča. 27 Zakaj si skrivaj zbežal in me okradel? Nisi mi povedal, da bi te pospremil z veseljem in pesmimi, z bobnom in s citrami. 28 Nisi mi dal priložnosti, da bi poljubil svoje sinove in hčere. Tokrat si ravnal nespametno. 29 V moji moči je, da bi z vami ravnal hudo, toda Bog vaših očetov mi je sinoči rekel: ›Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!‹ 30 No, ko si že odšel, ker si močno hrepenel po očetovi hiši, zakaj si ukradel moje bogove?« 31 Jakob je Labánu odgovoril: »Bal sem se in sem si rekel: ›Da mi s silo ne vzame svojih hčera!‹ 32 Tisti pa, pri komer najdeš svoje bogove, naj ne živi več! Vpričo najinih bratov preišči, kaj je pri meni tvojega, in si vzemi!« Jakob pa ni vedel, da jih je ukradla Rahela. 33 Labán je stopil v Jakobov šotor, nato v Lein šotor in še v šotor obeh dekel in ni našel ničesar. Zapustil je Lein šotor in šel v Rahelinega. 34 Rahela pa je prej vzela bogove, jih položila pod kamelino sedlo in sedla nanje. Labán je prebrskal ves šotor, pa ni našel ničesar. 35 Rahela je rekla očetu: »Naj mi gospod ne zameri, ne morem vstati pred tvojim obličjem, ker se mi godi, kakor se dogaja ženskam.« Vse je natančno preiskal, pa ni našel bogov.
36 Jakob se je močno razsrdil na Labána in se začel prepirati z njim. In Jakob je odgovoril in rekel Labánu: »Kaj je moj prestopek, s čim sem se pregrešil, da me divje zasleduješ? 37 Saj si prebrskal vse moje stvari in kaj si našel, da je iz tvoje hiše? Polôži sem pred moje in svoje brate, pa naj razsodijo med nama! 38 Dvajset let sem bil pri tebi; tvoje ovce in tvoje koze niso izvrgle in ovnov tvoje črede nisem jedel. 39 Raztrganih živali ti nisem prinašal, sam sem trpel škodo. Zahteval si jih iz mojih rok, naj jih je kdo ukradel podnevi ali ponoči. 40 Podnevi me je morila vročina, ponoči mraz in spanec mi je bežal iz oči. 41 Dvajset let sem bil v tvoji hiši; štirinajst let sem ti služil za tvoji hčeri in šest let za tvojo drobnico. Ti pa si mi desetkrat spremenil plačilo. 42 Ko ne bi bil z menoj Bog mojega očeta, Abrahamov Bog in Izakov Strah,
Ali Sorodnik; hebr. nejasno.
bi me ti zdaj odpravil praznih rok. Toda Bog je videl mojo bedo in trud mojih rok; v pretekli noči je razsodil.«
43 Labán je odgovoril in rekel Jakobu: »Hčeri sta moji, sinovi so moji in drobnica je moja; vse, kar vidiš, je moja last. Toda kaj naj danes storim tema hčerama ali otrokom, ki sta jih rodili? 44 Zdaj dajva, skleniva zavezo: jaz in ti, naj bo nekaj za pričo med nama!«
45 Jakob je vzel kamen in ga postavil pokonci za spomenik. 46 Nato je Jakob rekel bratom: »Naberite kamenja!« Vzeli so kamne in napravili kup. Potem so tam na kupu jedli. 47 Labán ga je imenoval Jegár Sahadutá,
Tj. aramejsko ‘kup pričevanja’.
Jakob pa Galéd.
Tj. hebrejsko ‘kup pričevanja’.
48 Labán je rekel: »Ta kup naj bo danes priča med menoj in teboj!« Zato ga je imenoval Galéd 49 in Micpa,
Tj. ‘opazovalnica’.
ker je rekel: »Naj Gospod straži med menoj in teboj, ko ne bova več vedela drug za drugega. 50 Če boš grdo ravnal z mojima hčerama in če boš vzel zraven njiju še druge žene, vedi, četudi ni človeka pri naju, da je Bog priča med menoj in teboj!« 51 In Labán je rekel Jakobu: »Poglej ta kup in poglej ta spomenik, ki sem ga postavil med menoj in teboj! 52 Priča naj bo ta kup in priča ta spomenik: jaz ne bom šel nikoli prek tega kupa na tvojo stran in ti ne smeš s slabim namenom prek tega kupa na mojo stran in mimo tega spomenika. 53 Bog Abrahamov in Bog Nahórjev« – Bog njunega očeta – »naj sodi med nama!« In Jakob je prisegel pri Strahu
Ali Sorodniku; hebr. nejasno.
svojega očeta Izaka. 54 Na gori je Jakob daroval daritev, potem pa je povabil brate, da bi jedli kruh. Jedli so kruh in prenočili na gori.
32
Po drugačnem štetju 31,55.
Zjutraj je Labán zgodaj vstal, poljubil sinove in hčeri ter jih blagoslovil. Potem je Labán odšel in se vrnil v svoj kraj.
Jakob se pripravlja na srečanje z Ezavom
Po drugačnem štetju 32,1.
Jakob se je odpravil po svoji poti in naproti so mu prišli Božji poslanci. Ko jih je zagledal, je Jakob rekel: »To je Božji tabor.« Zato je dal tistemu kraju ime Mahanájim.
Tj. ‘dva tabora’.
Potem je Jakob poslal pred seboj sle k Ezavu v deželo Seír, v edómsko pokrajino. Zapovedal jim je in rekel: »Tako recite mojemu gospodu Ezavu: Tako govori tvoj služabnik Jakob: Živel sem pri Labánu kot tujec in ostal do zdaj. Pridobil sem si govedo, osle in drobnico ter hlapce in dekle. To bi rad sporočil svojemu gospodu, da bi našel naklonjenost v tvojih očeh.« Sli so se vrnili k Jakobu in rekli: »Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu. Sam ti prihaja naproti in z njim štiristo mož.« Jakob se je silno zbal in bilo ga je strah. Razdelil je ljudi, ki so bili pri njem, pa tudi drobnico, govedo in kamele, v dva tabora. Rekel si je: »Če pride Ezav do enega tabora in ga pobije, se bo drugi tabor še lahko rešil.« 10 In Jakob je rekel: »Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, Gospod, ki si mi rekel: ›Vrni se v svojo deželo in k svoji rodbini in dober bom s teboj,‹ 11 nisem vreden vseh dobrot in vse zvestobe, ki si jih izkazal svojemu služabniku. Le s palico sem namreč prekoračil ta Jordan, zdaj pa sem narastel v dva tabora. 12 Reši me, prosim, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke! Kajti bojim se ga, da pride in me pobije, mater z otroki. 13 Ti si vendar rekel: ›Prav zares bom dober s teboj in storil bom, da bo tvojih potomcev kakor peska ob morju, toliko jih bo, da jih ne bo mogoče prešteti.‹« 14 In tisto noč je prebil tam.
Potem je izločil izmed živali, ki jih je imel pri roki, darilo za brata Ezava: 15 dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov, 16 trideset doječih kamel z mladiči, štirideset krav in deset juncev, dvajset oslic in deset osličkov. 17 Vsako čredo posebej je izročil enemu od hlapcev. Potem je rekel hlapcem: »Pojdite pred menoj in pustite presledek med čredo in čredo!« 18 Prvemu je zapovedal in rekel: »Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša: ›Čigav si in kam greš in čigavo je tole pred teboj?‹ 19 mu reci: ›Last tvojega služabnika Jakoba je, darilo, ki ga pošilja mojemu gospodu Ezavu. Pa tudi sam prihaja za nami.‹« 20 Tudi drugemu, tretjemu in vsem, ki so hodili za čredami, je zapovedal in rekel: »S temi besedami govorite Ezavu, ko boste naleteli nanj! 21 Recite tudi: ›glej, tvoj služabnik Jakob prihaja za nami.‹« Mislil si je: »Pomirim ga z darilom, ki gre pred menoj, potem pa stopim predenj; mogoče me potem prijazno sprejme.« 22 Darilo je šlo torej pred njim, on sam pa je tisto noč prebil v taboru.
Jakobov boj z Bogom
23 Toda vstal je tisto noč, vzel svoji ženi, dekli in enajst sinov ter šel po brodu prek Jabóka. 24 Vzel jih je in jih spravil čez reko. Čez je spravil tudi svoje premoženje.
25 Ko je Jakob ostal sam, se je neki mož bojeval z njim, dokler se ni vzdignila jutranja zarja. 26 Videl je, da ga ne bo zmogel, zato ga je udaril v kolk, tako da se je Jakobov kolčni sklep izpahnil, ko se je bojeval z njim. 27 Potem je rekel: »Spusti me, kajti zarja že vstaja!« Rekel je: »Ne bom te spustil, dokler me ne blagosloviš.« 28 Rekel mu je: »Kako ti je ime?« Pa je rekel: »Jakob.« 29 In je rekel: »Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael,
Tj. ‘ta, ki se bojuje z Bogom’ ali ‘naj se Bog pokaže močnega’.
kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.« 30 Jakob je vprašal: »Povej, prosim, kako ti je ime?« Pa je rekel: »Čemu sprašuješ po mojem imenu?« Potem ga je tam blagoslovil. 31 Jakob je tisti kraj imenoval Penuél:
Tj. ‘Božje obličje’.
»Kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in kljub temu ostal živ.« 32 In sonce je vzhajalo nad njim, ko je šel mimo Penuéla in pri tem šepal zaradi kolka.
33 Zato Izraelovi sinovi vse do danes ne jedo stegenske mišice, ki je na kolčnem sklepu. Kajti udaril je Jakoba v kolk, v stegensko mišico.
Jakob se spravi z Ezavom
33
Jakob je vzdignil oči in zagledal Ezava, ki je prihajal, in z njim štiristo mož. Razdelil je otroke med Leo, Rahelo in dekli. Spredaj je postavil dekli in njune otroke, za njimi Leo in njene otroke, nazadnje pa Rahelo in Jožefa. Sam je šel pred njimi in se sedemkrat priklonil do tal, dokler se ni približal svojemu bratu. Ezav mu je pritekel naproti, ga objel, mu padel okoli vratu, ga poljubil in zajokala sta. Povzdignil je oči in opazil ženske in otroke in rekel: »Kdo so tile pri tebi?« Rekel je: »Otroci, ki jih je Bog naklonil tvojemu služabniku.« Pristopili sta dekli s svojimi otroki in priklonili so se. Nato je pristopila Lea s svojimi otroki in priklonili so se. Za njimi sta pristopila Jožef in Rahela in se priklonila.
Ezav je rekel: »Kaj hočeš z vso to vojsko, ki sem jo srečal?« Rekel je: »Hotel sem najti naklonjenost v očeh svojega gospoda.« Ezav pa je rekel: »Zadosti imam, brat moj, naj bo tvoje, kar imaš!« 10 A Jakob je rekel: »Nikar, prosim! Če sem našel naklonjenost v tvojih očeh, potem vzemi darilo iz moje roke. Gledal sem namreč tvoj obraz kakor človek gleda Božje obličje, tako prijazno si me sprejel. 11 Vzemi, prosim, moj dar, ki so ti ga pripeljali! Kajti Bog me je obdaril in vsega imam zadosti!« Tako dolgo ga je silil, da je sprejel.
12 Potem je Ezav rekel: »Odpraviva se in pojdiva naprej! Potoval bom ob tebi.« 13 Pa mu je rekel: »Moj gospod ve, da so otroci nežni in da imam na skrbi doječe živali pri drobnici in pri govedu; če jih preveč ženemo le en dan, bo poginila vsa drobnica. 14 Naj gre, prosim, moj gospod pred svojim služabnikom, jaz pa bom šel počasi, kakor bo hodila živina, ki je pred menoj, in kakor bodo hodili otroci, dokler ne pridem k svojemu gospodu v Seír.« 15 Ezav je rekel: »Potem pa mi dovôli, da pustim pri tebi nekaj svojih ljudi!« Jakob je rekel: »Le čemu? Samó da sem našel naklonjenost v očeh svojega gospoda.« 16 In Ezav se je tisti dan vrnil po svoji poti v Seír. 17 Jakob pa se je odpravil v Sukót in si postavil hišo, za svojo živino pa je naredil kolibe; zato se kraj imenuje Sukót.
Tj. ‘kolibe, spletene iz vej’.
Jakob se naseli v Kánaanu
18 Jakob je iz Mezopotamije zdrav prišel do mesta Sihema v kánaanski deželi in se ušotoril pred mestom. 19 Od sinov Hamórja, Sihemovega očeta, je za sto cekinov kupil kos polja in si tam razpel šotor. 20 Tam je postavil tudi oltar in ga imenoval El,
Tj. ‘Bog’.
Izraelov Bog.
Nasilje v Sihemu
34
Dina, hči, ki jo je Lea rodila Jakobu, je šla gledat hčere dežele. Videl pa jo je Sihem, sin Hivéjca Hamórja, kneza dežele; zgrabil jo je, legel k njej in ji storil silo. Njegova duša se je navezala na Dino, Jakobovo hčer; vzljubil je dekle in ljubeznivo z njo govoril. Sihem je rekel očetu Hamórju: »Vzemi mi to deklico za ženo!« Jakob pa je slišal, da je onečastil njegovo hčer Dino; ker pa so bili njegovi sinovi pri živini na polju, je molčal, dokler se niso vrnili.
Sihemov oče Hamór se je odpravil k Jakobu, da bi se z njim pogovoril. Ko so Jakobovi sinovi prišli s polja, so slišali, kaj se je zgodilo. Bili so ogorčeni in so se silno raztogotili; kajti Sihem je zagrešil hudodelstvo v Izraelu, ker je bil pri Jakobovi hčeri. Česa takega ne bi smel storiti. Hamór jim je spregovoril in rekel: »Duša mojega sina Sihema hrepeni po vaši hčeri; dajte mu jo, prosim, za ženo! Stopite v svaštvo z nami; svoje hčere dajajte nam in si jemljite naše hčere! 10 Prebivajte pri nas in dežela vam bodi na voljo; bivajte v njej, selite se po njej in pridobite si v njej posest.«
11 Sihem pa je rekel njenemu očetu in njenim bratom: »Naj najdem naklonjenost v vaših očeh! Kar koli terjate od mene, bom dal. 12 Četudi mi naložite veliko odkupnino za nevesto in darila, bom dal, kolikor mi boste rekli. Le dajte mi dekle za ženo!« 13 Jakobovi sinovi so odgovorili Sihemu in njegovemu očetu Hamórju. Govorili pa so zvijačno, ker je onečastil njihovo sestro Dino. 14 Rekli so jima: »Ne moremo storiti tega, da bi dali sestro možu, ki ni obrezan; kajti to velja pri nas za sramoto. 15 Privolimo pa vam pod pogojem, da postanete kakor mi s tem, da se da med vami obrezati vsak moški. 16 Potem vam bomo dajali svoje hčere in si jemali vaše hčere in prebivali bomo pri vas ter postali eno ljudstvo. 17 Če pa nas nočete poslušati, da bi se dali obrezati, vzamemo svojo hčer in odidemo.« 18 Njihove besede so ugajale Hamórju in njegovemu sinu Sihemu. 19 Mladenič je bil pripravljen stvar opraviti brez omahovanja, saj je bil zaljubljen v Jakobovo hčer. Bil pa je najuglednejši v vsej očetovi hiši.
20 Hamór in njegov sin Sihem sta šla k mestnim vratom in spregovorila možem svojega mesta ter rekla: 21 »Ti možje so miroljubni z nami; naj živijo v deželi in se selijo po njej. V deželi je zanje na vse strani zadosti prostora. Jemljimo si njihove hčere za žene in dajajmo jim svoje hčere! 22 Toda možje so pripravljeni privoliti, da se naselijo med nami in da postanemo eno ljudstvo le s pogojem, da se med nami vsak moški da obrezati, kakor so obrezani oni. 23 Njihove črede, premoženje in vsa živina, ali ne bo vse to naše? Le privolimo, da ostanejo pri nas!« 24 Vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta, so poslušali Hamórja in njegovega sina Sihema; vsi moški so se dali obrezati, vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta.
25 Tretji dan pa, ko jih je bolelo, sta dva Jakobova sinova, Simeon in Levi, Dinina brata, vzela vsak svoj meč in napadla brezskrbno mesto ter pobila vse moške. 26 Tudi Hamórja in njegovega sina Sihema sta umorila z mečem. Nato sta vzela Dino iz Sihemove hiše in odšla. 27 Jakobovi sinovi so planili na pobite in oropali mesto, ker so onečastili njihovo sestro. 28 Vzeli so njihovo drobnico, govedo, osle, vse, kar je bilo v mestu in na polju. 29 Tudi vse njihovo imetje, vse otroke in žene so odpeljali kot plen in izropali, kar je bilo v hišah.
30 Tedaj je Jakob rekel Simeonu in Leviju: »Spravila sta me v nesrečo, ker sta me osovražila pri prebivalcih dežele, pri Kánaancih in Perizéjcih. Le malo ljudi imam. Če se zberejo proti meni, me bodo premagali ter pokončali mene in mojo hišo.« 31 Rekla sta: »Ali je smel ravnati z našo sestro kakor z vlačugo?«
Od Sihema do Mamreja
35
Bog je rekel Jakobu: »Vstani, pojdi v Betel in ostani tam! Tam postavi oltar Bogu, ki se ti je prikazal, ko si bežal pred bratom Ezavom!« Jakob je rekel svoji hiši in vsem, ki so bili z njim: »Odpravite tuje bogove, ki so med vami! Očistite se in preoblecite se! Potem se vzdignimo in pojdimo v Betel! Tam bom naredil oltar Bogu, ki me je uslišal na dan moje stiske in bil z menoj na poti, po kateri sem hodil.« Tedaj so dali Jakobu vse tuje bogove, ki so jih imeli, pa tudi uhane iz svojih ušes, in Jakob jih je zakopal pod hrast blizu Sihema. Ko so se odpravili, je okoliška mesta zajel strah Božji, tako da niso zasledovali Jakobovih sinov.
Jakob je prišel v Luz, ki je v kánaanski deželi, to je Betel, on in vse ljudstvo, ki je hodilo z njim. Tam je postavil oltar in kraj imenoval El
Tj. ‘Bog’.
iz Betela, ker se mu je tam Bog razodel, ko je bežal pred bratom. Takrat je umrla Rebekina dojilja Debóra. Pokopali so jo za Betelom pod hrastom; zato ga je imenoval hrast jokanja.
Bog se je Jakobu spet prikazal, ko je ta prišel iz Mezopotamije, in ga blagoslovil. 10 Rekel mu je: »Jakob ti je ime, a se ne boš več imenoval Jakob, temveč naj ti bo ime Izrael!« Tako ga je imenoval za Izraela.
11 Bog mu je rekel: »Jaz sem Bog Mogočni. Bodi rodoviten in mnôži se! Narod, da, občestvo narodov naj nastane iz tebe in kralji naj prihajajo iz tvojih ledij. 12 Deželo pa, ki sem jo dal Abrahamu in Izaku, dajem tebi; in tvojim potomcem dajem deželo.« 13 In Bog se je vzdignil izpred njega z mesta, kjer je govoril z njim.
14 Jakob je na kraju, kjer je govoril z njim, postavil spomenik, kamnit spomenik. Izlil je nanj pitno daritev in ga oblil z oljem. 15 Kraj, kjer je Bog govoril z njim, je Jakob imenoval Betel. 16 Odpravili so se od Betela. Ko so imeli še malo poti, da bi dospeli v Efráto, je Rahela porodila, a je imela pri porodu težave. 17 Ko je ležala v porodnih bolečinah, ji je rekla babica: »Nikar se ne boj, saj imaš tudi zdaj sina!« 18 Ko je njena duša že odhajala, kajti umirala je, ga je imenovala Ben Oní.
Tj. ‘sin moje bolečine’.
Njegov oče pa mu je dal ime Benjamin.
Tj. ‘sin desnice’ ali ‘sin juga’.
19 Rahela je umrla in pokopali so jo ob poti v Efráto, to je v Betlehem. 20 Jakob je postavil spomenik na njenem grobu; to je Rahelin nagrobnik do današnjega dne.
21 Izrael se je odpravil dalje in razpel šotor onkraj Migdál Ederja. 22 In ko je prebival v tem kraju, je šel Ruben k Bilhi, stranski ženi svojega očeta, in ležal z njo. Izrael pa je to izvedel.
Jakobovih sinov je bilo dvanajst. 23 Leini sinovi: Jakobov prvorojenec Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isahár in Zábulon. 24 Rahelina sinova: Jožef in Benjamin. 25 Sinova Raheline dekle Bilhe: Dan in Neftáli. 26 Sinova Leine dekle Zilpe: Gad in Aser. To so Jakobovi sinovi, ki so se mu rodili v Mezopotamiji.
27 Jakob je prišel k svojemu očetu Izaku v Mamre, v Kirját Arbo, to je Hebrón, kjer sta Abraham in Izak živela kot tujca. 28 Izakovih dni je bilo sto osemdeset let. 29 Potem je Izak izdihnil in umrl, star in nasičen z dnevi, in bil je pridružen svojim ljudem. Pokopala sta ga sinova Ezav in Jakob.
Ezavovi potomci
(1 Krn 1,35–54)
36
To je rodovnik Ezava, ki se imenuje tudi Edóm. Ezav si je vzel žene izmed Kánaanovih hčera: Ado, hčer Hetejca Elóna, Oholibámo, hčer Anája, sina Hivéjca Cibóna, in Basemáto, Izmaelovo hčer, Nebajótovo sestro. Ada je Ezavu rodila Elifáza, Basemáta je rodila Reguéla, Oholibáma pa je rodila Jeúša, Jaláma in Koraha. To so Ezavovi sinovi, ki so se mu rodili v kánaanski deželi.
Ezav je vzel svoje žene, sinove in hčere ter vse duše svoje hiše, čredo, vso živino in vse imetje, ki si ga je pridobil v kánaanski deželi, in odšel v deželo proč od brata Jakoba. Kajti njunega premoženja je bilo preveč, da bi mogla živeti skupaj, in zemlja, kjer sta živela kot tujca, ju ni mogla vzdrževati zaradi njunih čred. Tako se je Ezav naselil na pogorju Seír; Ezav, to je Edóm.
To je rodovnik Ezava, očeta Edómcev na pogorju Seír.
10 To so imena Ezavovih sinov: Elifáz, sin Ezavove žene Ade, Reguél, sin Ezavove žene Basemáte. 11 Elifázovi sinovi so bili: Temán, Omár, Cefó, Gatám in Kenáz. 12 Timna je bila stranska žena Ezavovega sina Elifáza in je rodila Elifázu Amáleka. To so bili sinovi Ezavove žene Ade. 13 To pa so Reguélovi sinovi: Nahat, Zerah, Šamá in Mizá. To so bili sinovi Ezavove žene Basemáte. 14 In to so bili sinovi Ezavove žene Oholibáme, hčere Anája, Cibónovega sina; ta je rodila Ezavu Jeúša, Jaláma in Koraha.
15 To so poglavarji Ezavovih sinov. Sinovi Ezavovega prvorojenca Elifáza: poglavar Temán, poglavar Omár, poglavar Cefó, poglavar Kenáz, 16 poglavar Korah, poglavar Gatám in poglavar Amálek. To so bili Elifázovi poglavarji v edómski deželi; to so Adini sinovi.
17 To so sinovi Ezavovega sina Reguéla: poglavar Nahat, poglavar Zerah, poglavar Šamá in poglavar Mizá. To so Reguélovi poglavarji v edómski deželi; to so sinovi Ezavove žene Basemáte. 18 To pa so sinovi Ezavove žene Oholibáme: poglavar Jeúš, poglavar Jalám in poglavar Korah. To so poglavarji Ezavove žene Oholibáme, Anájeve hčere. 19 To so Ezavovi sinovi in to njihovi poglavarji; to je Edóm.
20 To so sinovi Horéjca Seírja, prebivalci dežele: Lotán, Šobál, Cibón, Aná, 21 Dišón, Ecer in Dišán. To so poglavarji Horéjcev, Seírjevih sinov v edómski deželi. 22 Lotánova sinova sta bila Horí in Hemám, Lotánova sestra pa je bila Timna. 23 To pa so Šobálovi sinovi: Alván, Manáhat, Ebál, Šefí in Onám. 24 In to sta Cibónova sinova Ajá in Aná. To je tisti Aná, ki je v puščavi našel izvire,
Ali tople vrelce; hebr. nejasno.
ko je pasel osle svojega očeta Cibóna. 25 To pa sta Anájeva otroka: Dišón in Oholibáma, Anájeva hči. 26 To pa so Dišónovi sinovi: Hemdán, Ešbán, Jitrán in Kerán. 27 To so Ecerjevi sinovi: Bilhán, Zaaván in Akán. 28 To sta Dišánova sinova: Uc in Arán.
29 To so poglavarji Horéjcev: poglavar Lotán, poglavar Šobál, poglavar Cibón, poglavar Aná, 30 poglavar Dišón, poglavar Ecer in poglavar Dišán. To so horéjski poglavarji po svojih rodovih
Tako gr.; hebr. poglavarjih.
v seírski deželi.
31 To pa so kralji, ki so kraljevali v edómski deželi, preden je kak kralj zavladal Izraelovim sinovom. 32 V Edómu je kraljeval Beórjev sin Bela in njegovo mesto se je imenovalo Dinhába. 33 Ko je Bela umrl, je namesto njega postal kralj Jobáb, Zerahov sin iz Bocre. 34 Ko je Jobáb umrl, je namesto njega postal kralj Hušám iz dežele Temáncev. 35 Ko je Hušám umrl, je namesto njega postal kralj Bedádov sin Hadád, ki je pobil Midjánce na moábski planoti; njegovo mesto se je imenovalo Avít. 36 Ko je Hadád umrl, je namesto njega postal kralj Samlá iz Masréke. 37 Ko je Samlá umrl, je namesto njega postal kralj Šaúl iz Rehobót Nahárja. 38 Ko je Šaúl umrl, je namesto njega postal kralj Ahbórjev sin Báal Hanán. 39 Ko je Ahbórjev sin Báal Hanán umrl, je namesto njega postal kralj Hadád;
Tako nekateri rkp., sam., sir. in 1 Krn 1,50; MT Hadár.
njegovo mesto se je imenovalo Pagú, njegovi ženi pa je bilo ime Mehetabéla, hči Me Zahábove hčere Matréde.
40 To so imena Ezavovih poglavarjev po njihovih rodovih, krajih in imenih: poglavar Timná, poglavar Alvá, poglavar Jetét, 41 poglavar Oholibáma, poglavar Elá, poglavar Pinón, 42 poglavar Kenáz, poglavar Temán, poglavar Mibcár, 43 poglavar Magdiél in poglavar Irám. To so edómski poglavarji po svojih bivališčih v deželi, ki so jo posedli. To je Ezav, oče Edómcev.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2003 Svetopisemska družba Slovenije


Kratki videi o Svetem pismu
Projekt
Sveto pismo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020, do zdaj izpisanih odlomkov: 86.705.921, danes: 29.447
Čas izvajanja programa: 0.06s

Podari svojemu bližnjemu darilo z vsebino. Svetopisemsko vsebino :). Prebrskaj po letošnji praznicni ponudbi.

Adventna akcija 2021

To visoko-kakovostno Sveto pismo je odlicno darilo za posebne priložnosti kot so poroke, obletnice, svete birme, rojstni dnevi, .. Zaradi dodatnih pripomockov (razlage, opombe, reference, indeks,...) bo prejemnik lažje razumel vsebino te najbolj brane knjige na Svetu.

Podpri nas, nic te ne stane

Naloži si sveto pismo v elektronski obliki za svoj e-bralnik.

Si težko vzameš cas za branje Božje besede? Zakaj ji torej ne prisluhneš?

Poznaš osnovno sporocilo Svetega pisma? Vstopi v dramo Svetega pisma!

Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma.

Ne veš, kako se lotiti branja Svetega pisma? Zate smo pripravili nekaj bralnih nacrtov, ki ti bodo pomagali narediti prve korake.