1 Salomon je dokončal zidavo Gospodove hiše in kraljeve hiše ter vse, kar je želel narediti. 2 Tedaj se je Salomonu drugič prikazal Gospod, kakor se mu je bil prikazal v Gibeónu. 3 Gospod mu je rekel: »Slišal sem tvojo molitev in prošnjo, ki si jo izrekel pred menoj. Posvetil sem to hišo, ki si jo sezidal, da tam postavim svoje ime na veke; moje oči in moje srce bodo tam vse dni. 4 Če boš tudi ti hodil pred mojim obličjem, kakor je hodil tvoj oče David, s popolnim srcem in iskreno in boš delal vse, kar ti zapovedujem, se držal mojih zakonov in odlokov, 5 bom utrdil prestol tvojega kraljevanja nad Izraelom na veke, kakor sem obljubil tvojemu očetu Davidu, ko sem rekel: ›Nobeden od tvojih ne bo odstranjen z Izraelovega prestola.‹

6 Če pa se boste vi in vaši sinovi obrnili proč od mene in se ne boste držali mojih zapovedi in zakonov, ki sem vam jih predložil, temveč boste šli in služili drugim bogovom in jih molili, 7 bom iztrebil Izraela iz dežele, ki sem jim jo dal. Hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, bom zavrgel izpred svojega obličja, Izrael pa bo v pregovor in v zasmeh pri vseh ljudstvih. 8 Ta hiša bo postala razvalina; vsak, ki bo hodil mimo nje, bo osupel in bo sikal; rekli bodo: ›Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?‹ 9 Tedaj bodo rekli: ›Ker so zapustili Gospoda, svojega Boga, ki je njihove očete izpeljal iz egiptovske dežele, in se oklenili drugih bogov, jih molili in jim služili, zato je Gospod spravil nadnje vso to nesrečo.‹«

10 Ko se je izteklo dvajset let, v katerih je Salomon sezidal dve hiši, Gospodovo hišo in kraljevo hišo – 11 tirski kralj Hirám je Salomonu privažal cedrovino, cipresovino in zlato, kolikor je želel –, je dal kralj Salomon Hirámu dvajset mest v galilejski deželi. 12 Ko si je Hirám prišel iz Tira ogledat mesta, ki mu jih je dal Salomon, mu niso bila všeč. 13 Rekel je: »Kakšna mesta si mi pa dal, brat!« Zato se vse do danes imenujejo »dežela Kabúl«. 14 Hirám je bil namreč kralju poslal sto dvajset talentov zlata.

15 Tole pa glede obveznega dela, ki ga je naložil kralj Salomon, da bi sezidal Gospodovo hišo, svojo hišo, Miló, jeruzalemsko obzidje, Hacór, Megído in Gezer. 16 Faraon, egiptovski kralj, je bil šel nad Gezer, ga zavzel in požgal z ognjem; pomoril je Kánaance, ki so bivali v njem, in mesto dal za doto svoji hčeri, Salomonovi ženi. 17 Salomon je Gezer spet pozidal – pa tudi Spodnji Bet Horón, 18 Baalát, Tamár v puščavskem delu dežele Juda, 19 nadalje vsa mesta za skladišča, ki jih je imel Salomon, mesta za bojne vozove, mesta za konjenike in kar je še želel sezidati v Jeruzalemu, na Libanonu in na vsem ozemlju, kjer je vladal. 20 Vse ljudi, kar jih je preostalo od Amoréjcev, Hetejcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki niso bili izmed Izraelovih sinov – 21 njihove potomce, ki so še ostali za njimi v deželi in jih Izraelovi sinovi niso mogli z zakletvijo pokončati – je Salomon določil za suženjsko delo do tega dne. 22 Izmed Izraelovih sinov pa Salomon ni nikogar napravil za sužnja, temveč so bili njegovi vojaki in uslužbenci, častniki, pribočniki, poveljniki nad njegovimi bojnimi vozmi in konjeniki. 23 Višjih nadzornikov, ki so bili postavljeni čez Salomonova dela, je bilo petsto petdeset. Nadzorovali so ljudstvo, ki je bilo zaposleno pri delih.

24 Ko se je faraonova hči odselila iz Davidovega mesta v svojo hišo, ki jo je sezidal zanjo, je dogradil Miló.

25 Trikrat na leto je Salomon daroval žgalne in mirovne daritve na oltarju, ki ga je sezidal Gospodu, in dajal zažigati kadilo pred Gospodom. Tako je izpolnjeval obveznosti do hiše.

26 V Ecjón Geberju, ki je pri Elátu na obrežju Trstičnega morja v edómski deželi, je kralj Salomon napravil ladjevje. 27 Hirám je poslal na ladjah svoje služabnike, pomorščake, vajene morja, s Salomonovimi služabniki vred. 28 Prišli so v Ofír, od tam pripeljali štiristo dvajset talentov zlata in ga prinesli h kralju Salomonu.