Izgon iz raja
3
1 Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je naredil Gospod Bog. Rekla je ženi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?«
2 In žena je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu jeva,
3 ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!‹«
4 Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla!
5 V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, Ali bogovi. poznala bi dobro in húdo.«
6 Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel.
7 Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov.
8 Zaslišala sta glas Gospoda Boga, ki je ob dnevnem vetriču hodil po vrtu. Človek in njegova žena sta se skrila pred Gospodom Bogom sredi drevja v vrtu.
9 Gospod Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?«
10 Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.«
11 Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?«
12 Človek je rekel: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.«
13 Gospod Bog je rekel ženi: »Kaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.«
14 Gospod Bog je rekel kači:
»Ker si to storila,
bodi prekleta med vso živino
in vsemi poljskimi živalmi.
Po trebuhu se boš plazila
in prah jedla
vse dni življenja.
15 Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo
ter med tvojim zarodom in njenim zarodom.
On bo prežal na tvojo glavo,
ti pa boš prežala na njegovo peto.«
16 Ženi pa je rekel:
»Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti
in v bolečinah boš rojevala otroke.
Po možu boš hrepenela,
on pa bo gospodoval nad teboj.«
17 In človeku Db. Adamu. je rekel:
»Ker si poslušal glas svoje žene
in jedel z drevesa,
o katerem sem ti zapovedal in rekel: ›Nikar ne jej z njega!‹
naj bo zaradi tebe prekleta zemlja;
s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja.
18 Trnje in osat ti bo rodila
in jedel boš poljsko rastlinje.
19 V potu svojega obraza
boš jedel kruh,
dokler se ne povrneš v zemljo,
kajti iz nje si bil vzet.
Zares, prah si
in v prah se povrneš.«
20 Človek je imenoval svojo ženo Eva, V hebr. je beseda Eva podobna besedi življenje. ker je postala mati vseh živih.
21 Gospod Bog je naredil človeku Db. Adamu. in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel.
22 Tedaj je Gospod Bog rekel: »Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!«
23 In Gospod Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet.
24 Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, Db. plamen bliskajočega se meča ali plamen meča, ki se obrača sem in tja. da bi stražili pot do drevesa življenja.
|