19 Kar zadeva Juda Makabejca in njegove brate – kako so očistili véliki tempelj, posvetili oltar, 20 poleg tega pa se bojevali proti Antíohu Epifanu in njegovemu sinu Evpátorju, 21 kako so junaki, ki so se hrabro bojevali za judovstvo, bili deležni nekakšnih prikazni, tako da so kljub pičlemu številu opustošili vso deželo in pregnali barbarske množice, 22 spet pridobili po vsem svetu slavno svetišče, osvobodili mesto, spet uveljavili zakone, ki so bili pred ukinitvijo, ker jim je bil Gospod z vso dobroto usmiljen –, 23 vse to je v petih knjigah prikazal Jazon iz Cirene, mi pa jih bomo skušali povzeti v enem samem delu. 24 Ko smo namreč videli, kolikšno je valovje številk in kakšno težavo imajo zaradi obilice gradiva tisti, ki se želijo poglobiti v zgodovinske pripovedi, 25 smo si postavili tale cilj: voditi duše tistih, ki hočejo samo branja, pomagati tistim, ki se radi učijo na pamet, in koristiti vsem, ki jim utegne priti ta knjiga v roke. 26 Za nas, ki smo si naložili napor, da to povzamemo, to ni bilo lahko delo. Nasprotno, terjalo je znoja in prečutih noči, 27 kakor ni lahko človeku, ki pripravlja gostijo in skuša zadovoljiti druge. Kljub temu pa bomo napor povzemanja radi vzeli nase, saj smo prepričani, da bodo mnogi hvaležni. 28 Pri tem bomo prepustili zgodovinarju, da natančno razišče podrobnosti, sami pa se bomo potrudili, da podamo glavne obrise povzetka. 29 Kakor namreč mora graditelj nove hiše skrbeti za celotno stavbo, medtem ko mora tisti, ki se loteva enkavstike in poslikave, iskati, kar je potrebno za razporeditev, tako je, mislim, pri nas. 30 Poglabljati se v snov, spuščati se v razpravljanja in raziskovati podrobnosti, to je stvar tistega, ki piše zgodovino. 31 Tistemu pa, ki prireja kakšno gradivo, mora biti dovoljeno, da skuša biti v izrazu čim bolj jedrnat in da se odreče izčrpni obdelavi predmeta. 32 Začnimo torej tu našo pripoved, saj smo se v predgovoru dovolj razgovorili. Nespametno bi namreč bilo raztegovati uvod v pripoved, pripoved sámo pa krčiti.