1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 Glej, poklical sem po imenu Becaléla, sina Urijája, Hurovega sina, iz Judovega rodu. 3 Napolnil sem ga z Božjim duhom, z modrostjo, razumnostjo in vednostjo za vsakršno delo, 4 da napravi načrte za delo iz zlata, srebra in brona; 5 za rezanje kamnov za vdelavanje, za rezbarjenje lesa, za opravljanje vsakršnega dela. 6 Dodal pa sem mu še Oholiába, Ahisamáhovega sina iz Danovega rodu; in vsem modrim sem položil v srce modrost, da bodo naredili vse, kar sem ti zapovedal:

12 Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus. 13 V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha. 14 Tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov. 15 Če bi noga rekla: »Ker nisem roka, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu. 16 Če bi uho reklo: »Ker nisem oko, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu. 17 Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh? 18 Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel. 19 Ko bi bilo vse skupaj en sam telesni del, kje bi bilo telo? 20 Tako pa je veliko delov, telo pa je eno. 21 Ne more oko reči roki: »Ne potrebujem te,« tudi ne glava nogam: »Ne potrebujem vas.« 22 Še več, telesni deli, ki se zdijo slabotnejši, so še bolj potrebni, 23 in tistim, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo še večje spoštovanje in z manj uglednimi še lepše ravnamo, 24 medtem ko ugledni tega ne potrebujejo. Da, Bog je sestavil telo in skromnemu namenil več časti, 25 da v telesu ne bi bilo razprtije, marveč bi telesni deli enako skrbeli drug za drugega.