1 Potem ko je kralj Amóncev umrl, je namesto njega zavladal njegov sin Hanún. 2 David je rekel: »Naklonjen hočem biti Naháševemu sinu Hanúnu, kakor je bil njegov oče meni naklonjen.« Zato je David poslal svoje služabnike, da bi ga po njih potolažil zaradi njegovega očeta. Ko so Davidovi služabniki prišli v deželo Amóncev, 3 so amónski knezi rekli svojemu gospodu Hanúnu: »Misliš, da želi David častiti tvojega očeta, ker ti pošilja tolažnike? Ali ni David poslal svojih služabnikov k tebi zato, da bi preiskal mesto, ga ogledal in razdejal?« 4 Zato je dal Hanún Davidove služabnike prijeti, jim obriti polovico brade in jim odrezati pol oblačila, do sedala, nato jih je odslovil. 5 Ko so Davidu to sporočili, jim je poslal sle naproti; možje so bili namreč zelo osramočeni. Kralj je rekel: »Ostanite v Jerihi, dokler vam ne zraste brada; potem se vrnite!«

6 Amónci so videli, da so se Davidu zamerili. Zato so Amónci poslali sle in najeli Arámce iz Bet Rehóba in Arámce iz Cobe – dvajset tisoč pešcev in kralja iz Maáhe s tisoč možmi ter ljudi iz Toba, dvanajst tisoč mož. 7 Ko je David to slišal, je poslal Joába z vso vojsko junakov. 8 Amónci so prišli ven in se pred vhodom v mestna vrata postavili v bojno vrsto; Arámci iz Cobe in Rehóba ter možje iz Toba in Maáhe pa so bili posebej na polju.

9 Ko je Joáb videl, da ima bojno vrsto spredaj in zadaj, je izbral nekaj izvrstnih Izraelcev in jih postavil Arámcem nasproti. 10 Preostalo vojsko je izročil svojemu bratu Abišáju, da se je postavila nasproti Amóncem. 11 Rekel je: »Če bodo Arámci močnejši od mene, mi bodi ti v pomoč! Če pa bodo Amónci močnejši od tebe, pridem jaz tebi na pomoč. 12 Bodi pogumen in hrabro se bojujva za naše ljudstvo in za mesta našega Boga! Gospod pa naj stori, kar je dobro v njegovih očeh!« 13 Ko je tedaj Joáb z ljudstvom, ki je bilo z njim, krenil v boj z Arámci, so ti zbežali pred njim. 14 Ko pa so Amónci videli, da so Arámci zbežali, so tudi sami zbežali pred Abišájem in se umaknili v mesto. Tedaj se je Joáb obrnil od Amóncev in prišel v Jeruzalem.

15 Ko so Arámci videli, da so jih Izraelci porazili, so se zbrali. 16 Hadadézer je poslal sle in pripeljal Arámce, ki so bili onkraj veletoka. Prišli so v Helám. Načeloval jim je Šobáh, poveljnik Hadadézerjeve vojske. 17 Ko so to sporočili Davidu, je zbral ves Izrael, prekoračil Jordan in prišel v Helám. Arámci so se postavili nasproti Davidu in se bojevali z njim. 18 Toda Arámci so zbežali pred Izraelom. David je pobil izmed Arámcev sedemsto bojevnikov na bojnih vozeh in štirideset tisoč konjenikov. Tudi vojskovodja Šobáha je pobil, da je tam umrl. 19 Ko so vsi kralji, ki so bili podložni Hadadézerju, videli, da so jih Izraelci porazili, so sklenili mir z Izraelom in se jim podredili. Arámci pa so se zbali, da bi še naprej pomagali Amóncem.