1 Gospod je poklical Mojzesa in mu spregovoril iz shodnega šotora ter rekel: 2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar hoče kdo od vas darovati Gospodu dar od živine, darujte od goveda ali od drobnice!

3 Če hoče darovati žgalno daritev od goveda, naj daruje neoporečnega samca. Naj ga privede k vhodu v shodni šotor, da si s tem pridobi naklonjenost pred Gospodom. 4 Položi naj žgalni daritvi roko na glavo, da bo sprejeta v spravo zanj. 5 Potem naj junca zakolje pred Gospodom. In Aronovi sinovi, duhovniki, naj darujejo kri in naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar pri vhodu v shodni šotor. 6 Nato naj žgalno daritev odere in jo razseka na kose. 7 Sinovi duhovnika Arona naj na oltarju zakurijo ogenj in na ogenj naložijo drva. 8 Potem naj Aronovi sinovi, duhovniki, položijo kose z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju. 9 Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

10 Če hoče darovati žgalno daritev izmed drobnice, od ovc ali od koz, naj daruje neoporečnega samca. 11 Zakolje naj ga na severni strani oltarja pred Gospodom; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj z njegovo krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. 12 Razseka naj ga na kose in duhovnik naj jih položi z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju. 13 Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

14 Če hoče kdo darovati žgalno daritev Gospodu izmed ptičev, naj daruje grlico ali golobčka. 15 Duhovnik naj ga prinese k oltarju, mu odščipne glavo in jo sežge na oltarju; njegovo kri naj iztisne na steno oltarja. 16 Vzame naj golšo s perjem vred in naj jo vrže poleg oltarja proti vzhodu, na pepelišče. 17 Potem naj mu nalomi peruti – ne sme jih odtrgati – in duhovnik naj ga sežge na oltarju, na gorečih drvih. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.‹«

1 »›Kadar hoče kdo darovati Gospodu jedilno daritev, naj bo njegov dar bela moka; zlije naj nanjo olja in da nanjo kadila. 2 Prinese naj jo Aronovim sinovom, duhovnikom. Vzame naj je polno prgišče z oljem in vsem kadilom in duhovnik naj to sežge na oltarju kot spominski dar. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu. 3 Kar pa od jedilne daritve ostane, pripada Aronu in njegovim sinovom kot presveto od Gospodovih ognjenih daritev.

4 Kadar hočeš darovati kot jedilno daritev kaj v peči pečenega, naj bodo z oljem umešeni nekvašeni kolači iz bele moke ali z oljem pomazani nekvašeni mlinci. 5 Če je tvoj dar jedilna daritev, ki je pečena v ponvi, naj bo nekvašena iz bele moke, umešena z oljem. 6 Zdrôbi jo na grižljaje in zlij nanjo olja! To je jedilna daritev. 7 Če je tvoj dar jedilna daritev, ki je kuhana v kotličku, naj bo pripravljena iz bele moke z oljem. 8 Prinesi jedilno daritev, ki je iz tega pripravljena, Gospodu; podaj jo duhovniku, da jo odnese k oltarju! 9 Od te jedilne daritve naj duhovnik vzame spominski dar in ga sežge na oltarju. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu. 10 Kar pa od jedilne daritve ostane, pripada Aronu in njegovim sinovom kot presveto od Gospodovih ognjenih daritev.

11 Nobene jedilne daritve, ki jo hočete darovati Gospodu, ne pripravljajte s kvasom; kajti nič kvašenega ali medenega ne smete sežgati kot ognjeno daritev Gospodu! 12 Kot dar prvin jih smete darovati Gospodu, a na oltar ne smejo priti v prijeten vonj.

13 Sleherni dar jedilne daritve osôli; ne daj, da bi na tvoji jedilni daritvi manjkala sol zaveze s tvojim Bogom; pri vsakem daru daruj sol!

14 Če hočeš darovati Gospodu jedilno daritev od prvin, daruj kot jedilno daritev svojih prvin na ognju praženo stolčeno zrnje iz svežih klasov! 15 Nanjo zlij olje in polôži kadilo! To je jedilna daritev. 16 Duhovnik naj spominski dar – nekaj od stolčenega zrnja in olja z vsem kadilom – sežge kot ognjeno daritev Gospodu.‹«

1 »›Če je njegov dar mirovna daritev in hoče kdo darovati govedo, samca ali samico, naj ga daruje neoporečnega pred Gospodom. 2 Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pri vhodu v shodni šotor; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. 3 Od mirovne daritve naj daruje kot ognjeno daritev za Gospoda tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, 4 obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in z ledvic. 5 Aronovi sinovi naj to sežgejo na oltarju z žgalno daritvijo na gorečih drvih. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

6 Če je njegov dar za mirovno daritev Gospodu od drobnice, samec ali samica, naj ga daruje neoporečnega. 7 Če daruje kot svoj dar jagnje, naj ga pripelje pred Gospoda. 8 Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. 9 Potem naj od mirovne daritve daruje kot ognjeno daritev Gospodu njeno tolščo, ves tolsti rep – tik ob hrbtenici naj ga odreže –, tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, 10 obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic. 11 Duhovnik naj to sežge na oltarju kot hrano ognjene daritve Gospodu.

12 Če je njegov dar koza, naj jo pripelje pred Gospoda. 13 Položi naj ji roko na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar. 14 Od nje naj kot svoj dar daruje ognjeno daritev za Gospoda: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju, 15 obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic. 16 Duhovnik naj to sežge na oltarju kot hrano ognjene daritve v prijeten vonj.

Vsa tolšča pripada Gospodu. 17 To je večni zakon iz roda v rod po vseh vaših bivališčih: nobene tolšče in nobene krvi ne smete uživati.‹«

1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›To velja za tistega, ki se nehote pregreši proti kateri koli od Gospodovih zapovedi s tem, da stori kaj takega, kar se ne sme storiti.

3 Če se pregreši maziljeni duhovnik in v krivdo zaplete ljudstvo, naj da za greh, ki ga je storil, Gospodu v daritev za greh mladega neoporečnega junca. 4 Pripelje naj junca k vhodu v shodni šotor pred Gospoda, položi naj mu roko na glavo in ga zakolje pred Gospodom. 5 Potem naj maziljeni duhovnik vzame nekoliko junčeve krvi in jo nese v shodni šotor. 6 Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu svetišča. 7 Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja dišečih kadil, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo junčevo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor. 8 Vso tolščo junca, ki je daritev za greh, naj vzame iz njega: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo na drobovju, 9 obe ledvici in tolščo na njiju in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic – 10 kakor jemlje od goveda mirovne daritve –, in duhovnik naj to sežge na žgalnem oltarju. 11 Junčevo kožo in vse meso z glave in goleni, drob in iztrebke; 12 vsega junca pa naj torej odnese iz tabora na čist kraj, kamor stresajo pepel, in ga v ognju sežge na grmadi; na kraju, kamor stresajo pepel, naj bo sežgan.

13 Če pa se vsa Izraelova skupnost nehote pregreši in je stvar skrita pred očmi občestva, pa so storili kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smeli storiti, in so tako postali krivi, 14 naj občestvo, ko spozna greh, ki so ga storili, daruje mladega junca v daritev za greh. Pripeljejo naj ga pred shodni šotor. 15 Starešine skupnosti naj položijo roke juncu na glavo pred Gospodom. Potem naj ga zakoljejo pred Gospodom. 16 Maziljeni duhovnik naj nese nekoliko junčeve krvi v shodni šotor. 17 Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu. 18 Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor. 19 Vso njegovo tolščo naj vzame iz njega in sežge na oltarju. 20 Z juncem naj naredi, kakor je naredil z juncem daritve za greh; tako naj naredi z njim. Opravi naj zanje spravo in jim bo odpuščeno. 21 Junca pa naj odnese iz tabora in ga sežge, kakor je sežgal prvega junca. To je daritev za greh za občestvo.

22 Če se pregreši knez s tem, da nehote stori kaj proti kateri koli zapovedi Gospoda, svojega Boga, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv, 23 naj potem, ko ga spomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozla, neoporečnega samca. 24 Položi naj kozlu roko na glavo in ga zakolje na kraju, kjer koljejo žgalno daritev pred Gospodom; to je daritev za greh. 25 Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, drugo kri pa zlije k vznožju žgalnega oltarja. 26 Vso njegovo tolščo naj sežge na oltarju kakor tolščo mirovne daritve. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za njegov greh in mu bo odpuščeno.

27 Če se kdo izmed ljudstva dežele nehote pregreši s tem, da stori kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv, 28 naj potem, ko ga opomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozo, neoporečno samico, za svoj greh, ki ga je storil. 29 Položi naj daritvi za greh roko na glavo in naj zakolje daritev za greh na kraju za žgalno daritev. 30 Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko njene krvi in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja. 31 Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo z mirovne daritve, in naj jo sežge na oltarju v prijeten vonj Gospodu. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.

32 Če pa kdo pripelje jagnje kot dar za daritev za greh, naj pripelje neoporečno samico. 33 Položi naj daritvi za greh roko na glavo in jo zakolje v daritev za greh na kraju, kjer koljejo žgalno daritev. 34 Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja. 35 Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo jagnjeta pri mirovni daritvi; in naj jo sežge na oltarju poleg Gospodovih ognjenih daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za greh, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.‹«

1 »›Če se kdo pregreši s tem, da sliši glas zaklinjanja k pričevanju in bi moral iti za pričo, ker je videl ali kaj izvedel o stvari, pa ne govori, ga zadene krivda. 2 Ali če se kdo dotakne česa nečistega, bodisi mrhovine nečiste zveri bodisi trupla nečiste živine ali mrhovine nečiste laznine, pa mu je to skrito, postane nečist in kriv. 3 Ali če se dotakne človeške nečistosti, naj bo kakršna koli nečistost, s katero človek postane nečist, pa mu je to skrito, je kriv, ko to spozna. 4 Ali če kdo nepremišljeno priseže z ustnicami, da bo storil kaj slabega ali kaj dobrega, naj bo kar koli, o čemer človek nepremišljeno prisega, pa mu je to skrito, je, ko spozna, kriv zaradi katere od teh reči.

5 Kdor je torej kriv katere od teh reči, naj prizna, s čim se je pregrešil, 6 in naj pripelje Gospodu kot spravni dar za greh, ki ga je storil, samico od drobnice, ovco ali kozo, v daritev za greh; in duhovnik naj zanj opravi spravo zaradi njegovega greha.‹«

7 »›Če pa kdo ne more kupiti ovce, naj prinese Gospodu kot spravni dar za svoj greh grlici ali dva golobčka, enega za daritev za greh in drugega za žgalno daritev. 8 Prinese naj ju duhovniku; ta naj daruje najprej tistega za daritev za greh; preščipne naj mu vrat tik pri glavici, ne da bi jo čisto odtrgal, 9 in naj nekoliko krvi poškropi po steni oltarja, drugo kri pa naj iztisne ob vznožju oltarja; to je daritev za greh. 10 Drugega naj, kakor je določeno, daruje kot žgalno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.

11 Če pa ne zmore niti dveh grlic ali dveh golobčkov, naj prinese kot dar za svoj greh desetinko škafa bele moke kot daritev za greh; nanjo naj ne zliva olja in ne daje kadila, ker je daritev za greh. 12 Prinese naj jo duhovniku in ta naj je vzame polno prgišče kot spominski dar in jo sežge na oltarju z Gospodovimi ognjenimi daritvami; to je daritev za greh. 13 Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil v kakšni taki zadevi, in mu bo odpuščeno. Duhovniku pa pripada enako kakor pri jedilni daritvi.‹«

14 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 15 »Če kdo ravna nezvesto in se pregreši – čeprav nehote – nad tem, kar je posvečeno Gospodu, naj pripelje kot spravni dar Gospodu neoporečnega ovna od drobnice v spravno daritev; oceni ga v srebrnih šeklih po teži svetiščnega šekla! 16 Povrne naj toliko, kolikor se je pregrešil nad svetim. Doda naj petino in jo izroči duhovniku. Ta naj z ovnom spravne daritve zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.

17 Če kdo greši in stori kaj proti kateri koli od Gospodovih zapovedi, česar ne bi smel, čeprav nevedoma, je kriv in ga zadene krivda. 18 Duhovniku naj pripelje neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi kot spravno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je nehote storil – ni vedel – in mu bo odpuščeno. 19 To je spravna daritev; nakopal si je krivdo pred Gospodom.«

Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 21 »Če se kdo pregreši in ravna nezvesto proti Gospodu, bodisi da prevara rojaka za kakšno stvar, ki jo je dobil v hrambo, si jo sposodil ali ukradel, bodisi da rojaka izkoristi 22 ali ga prevara za izgubljeno stvar, ki jo je našel, in krivo priseže glede česar koli, s čimer se človek more pregrešiti: 23 kdor se tako pregreši in si nakoplje krivdo, naj vrne vse, kar je ukradel ali izsilil ali mu je bilo zaupano v hrambo ali kar je izgubljenega našel 24 ali stvari, o katerih je krivo prisegel; na dan svoje spravne daritve naj glavnico povrne tistemu, čigar je, in naj doda še petino vrednosti. 25 Kot svoj spravni dar Gospodu naj pripelje duhovniku neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi za spravno daritev. 26 Tako naj duhovnik zanj opravi spravo pred Gospodom in odpuščeno mu bo katero koli dejanje, s katerim si je nakopal krivdo.«

Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 »Zapovej Aronu in njegovim sinovom ter reci: ›To je postava za žgalno daritev. Žgalna daritev naj bo na oltarnem ognjišču vso noč do jutra in ogenj na oltarju naj gori. 3 Duhovnik naj obleče platneno oblačilo in si natakne platnene hlače; pobere naj pepel, ki je ostal, ko je ogenj použil daritev na oltarju, in ga strese poleg oltarja. 4 Potem naj sleče ta oblačila in obleče druga in naj odnese pepel iz tabora na čist kraj. 5 Ogenj na oltarju ne sme ugasniti; duhovnik naj vsako jutro kuri drva na oltarju, polaga nanj žgalno daritev in na njem sežiga tolščo mirovnih daritev. 6 Nenehno naj gori ogenj na oltarju, ne sme ugasniti.

7 To je postava za jedilno daritev: Aronovi sinovi naj jo prinesejo pred Gospoda k oltarju. 8 Eden od njih naj vzame polno prgišče bele moke jedilne daritve in njenega olja in vse kadilo, ki je na njej, in naj to kot spominski dar sežge na oltarju v prijeten vonj Gospodu. 9 Kar pa od nje ostane, naj kot nekvašen kruh pojedo Aron in njegovi sinovi na svetem kraju, na dvorišču shodnega šotora. 10 Ne smejo je peči s kvasom; to sem jim določil kot delež od svojih ognjenih daritev; presveta je kakor daritev za greh in kakor spravna daritev. 11 Vsi moški Aronovi potomci jo smejo jesti. To je večni zakon iz roda v rod glede Gospodovih ognjenih daritev; kar koli se jih dotakne, bo posvečeno.‹«

12 Gospod je govoril Mojzesu in rekel: 13 »To je dar Arona in njegovih sinov, ki naj ga darujejo Gospodu na dan svojega maziljenja: desetinko škafa bele moke kot stalno jedilno daritev, polovico zjutraj in polovico zvečer. 14 Pripravi jo z oljem v kozici, prinesi jo umešeno, in ko je pečena, jo daruj v koščkih kot jedilno daritev v prijeten vonj Gospodu! 15 In tisti duhovnik, ki bo izmed Aronovih sinov maziljen kot njegov naslednik, naj opravi táko daritev. To je večni zakon za Gospoda: vsa naj se sežge. 16 Vsaka duhovnikova jedilna daritev naj se vsa sežge, ni je dovoljeno jesti.«

17 Gospod je govoril Mojzesu in rekel: 18 »Govôri Aronu in njegovim sinovom ter reci: ›To je postava za daritev za greh: Na kraju pred Gospodom, kjer koljejo žgalno, naj koljejo tudi daritev za greh; presveta je. 19 Uživa naj jo duhovnik, ki jo je daroval, jé naj jo na svetem kraju, na dvorišču shodnega šotora. 20 Kar koli se dotakne mesa te daritve, bo sveto, in če se od njene krvi kaj poškropi po obleki, to operi na svetem kraju! 21 Lončeno posodo, v kateri so kuhali daritev, naj razbijejo; če pa so jo kuhali v bronasti posodi, naj jo oribajo in poplaknejo z vodo. 22 Vsak moški izmed duhovnikov sme uživati daritev; presveta je. 23 Ni pa dovoljeno jesti daritve za greh, če so z njo vred prinesli kaj krvi v shodni šotor, da bi opravili spravo v svetišču; v ognju naj jo sežgejo.‹«

1 »›To je postava za spravno daritev; presveta je. 2 Na kraju, kjer koljejo žgalno daritev, naj koljejo tudi spravno; z njeno krvjo naj okrog in okrog poškropijo oltar. 3 Darujejo naj vso njeno tolščo: tolsti rep, tolščo, ki pokriva drobovje, 4 ledvici in tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih in péčico, ki naj jo odstranijo z jeter in ledvic. 5 Duhovnik naj jo sežge na oltarju kot ognjeno daritev Gospodu; to je spravna daritev. 6 Vsak moški izmed duhovnikov jo sme uživati; jé naj jo na svetem kraju; presveta je.

7 Kar velja za daritev za greh, to velja tudi za spravno daritev; ista postava je za obe. Pripada pa duhovniku, ki z njo opravi spravo. 8 Kožo daritvene živali, ki jo je kdo pripeljal kot žgalno daritev, naj dobi duhovnik, ki je opravil daritev. 9 In vsako jedilno daritev, ki jo pečejo v peči, in kar koli pripravljajo v kotličku ali v kozici, naj dobi duhovnik, ki to daruje. 10 Vsaka drugačna jedilna daritev, pomešana z oljem ali suha, pripada vsem Aronovim sinovom brez razlike.

11 To je postava za mirovno daritev, ki jo darujejo Gospodu. 12 Če jo kdo daruje v zahvalo, naj z zahvalno daritvijo daruje z oljem umešene nekvašene kolače in z oljem pomazane nekvašene mlince in belo moko, z oljem umešeno v kolače; 13 zraven kolačev naj prinesejo še kvašen kruh in vse to naj z mirovno daritvijo daruje kot zahvalno daritev. 14 Od vsakega daru naj vzame po en kos kot darilo za Gospoda; naj ga dobi duhovnik, ki je škropil s krvjo mirovne daritve. 15 Meso njegove zahvalne mirovne daritve naj použijejo na dan, ko ga darujejo; nič od tega naj ne puščajo do jutra. 16 Če pa je njegov dar zaobljubna ali prostovoljna daritev, naj ga použijejo na dan, ko darujejo; a kar od tega ostane, se sme pojesti naslednji dan. 17 Kar pa ostane od daritvenega mesa tretji dan, naj sežgejo v ognju. 18 Če bi pa kdo vseeno tretji dan jedel meso mirovne daritve, ta, ki jo daruje, ne bo sprejet, ne bo se mu vštela; to je ognušeno meso, in kdor ga jé, ga zadene krivda.

19 Mesa, ki se dotakne kakršne koli nečiste stvari, se ne sme uživati; v ognju naj ga sežgejo. Kdor je čist, sme uživati meso, 20 toda človeka, ki bi užival meso Gospodove mirovne daritve, pri tem pa imel na sebi kaj nečistega, naj iztrebijo iz njegovega ljudstva. 21 Če se kdo dotakne česar koli nečistega, človekove nečistosti ali nečiste živine ali katere koli nečiste laznine, in kljub temu jé meso Gospodove mirovne daritve, takšnega naj iztrebijo iz njegovega ljudstva.‹«

22 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 23 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Ne jejte nobene tolšče od goveda, ovce ali koze! 24 Tolščo mrhovine in raztrganih živali lahko uporabite za kar koli, le jesti je nikakor ne smete. 25 Zares, kdor bi jedel tolščo živine, ki jo darujejo v žgalno daritev Gospodu, takšnega, ki bi to jedel, naj iztrebijo iz njegovega ljudstva. 26 V nobenem od svojih prebivališč ne smete uživati nobene krvi, pa naj bo od ptic ali od živine. 27 Kdor koli bi užil katero koli kri, takšnega naj iztrebijo iz njegovega ljudstva.‹«

28 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 29 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Kdor hoče darovati Gospodu mirovno daritev, naj Gospodu prinese svoj dar; od svoje mirovne daritve 30 naj z lastnimi rokami prinese Gospodovo ognjeno daritev: prinese naj tolščo s prsmi vred, prsi, da bi jih kot dar primikanja primikal pred Gospodom. 31 Duhovnik naj sežge tolščo na oltarju, prsi pa pripadajo Aronu in njegovim sinovom. 32 Tudi desno stegno dajte duhovniku kot dar od svojih mirovnih daritev! 33 Tistemu od Aronovih sinov, ki daruje kri mirovne daritve in tolščo, naj bo v delež desno stegno. 34 Kajti prsi primikanja in stegno vzdigovanja sem vzel Izraelovim sinovom od njihovih mirovnih daritev in jih določil duhovniku Aronu in njegovim sinovom kot večno dajatev Izraelovih sinov.‹«

35 To je Aronov delež in delež njegovih sinov od Gospodovih ognjenih daritev od dneva, ko jih je Gospod sprejel, da bi mu služili kot duhovniki. 36 Na dan, ko jih je mazilil, je Gospod zapovedal Izraelovim sinovom, naj jim to dajejo kot večni zakon iz roda v rod.

37 To je postava za žgalno daritev, daritev za greh, spravno daritev, umestitveno in mirovno daritev, 38 ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu na Sinajski gori na dan, ko je Izraelovim sinovom zapovedoval, naj Gospodu darujejo svoje darove v Sinajski puščavi.