20 Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. 21 Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja: 22 Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu, 23 nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. 24 Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last. 25 Amalečan in Kánaanec prebivata v dolini, zato se jutri obrnite in odpravite v puščavo po poti proti Trstičnemu morju!«

26 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 27 »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme. 28 Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil. 29 V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni. 30 Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 31 Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. 32 In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. 33 Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. 34 Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati. 35 Jaz, Gospod, sem govoril. Resnično, vse to bom storil vsej tej hudobni skupnosti, ki se je povezala proti meni; v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹«

36 Može pa, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so po vrnitvi s tem, da so očrnili deželo, zapeljali vso skupnost, da je godrnjala proti njemu, 37 te može, ki so grdo očrnili deželo, je zadela nadloga in so umrli pred Gospodom. 38 Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb pa sta izmed tistih mož, ki so šli ogledovat deželo, ostala pri življenju.