1 Ko je Izrael bival v Šitímu, se je ljudstvo začelo vlačugati z moábskimi hčerami. 2 Te so ljudstvo vabile k daritvam svojih bogov; in ljudstvo je jedlo in se priklanjalo njihovim bogovom. 3 Izrael se je vdal Báal Peórju, GOSPODOVA jeza pa se je vnela nad Izraelom. 4 In GOSPOD je rekel Mojzesu: »Vzemi vse poglavarje ljudstva in jih daj obesiti na soncu pred GOSPODA, da se GOSPODOVA jeza umakne od Izraela!« 5 Mojzes je rekel Izraelovim sodnikom: »Vsak naj od svojih mož pobije tiste, ki so se vdali Báal Peórju.«

6 In glej, prišel je nekdo izmed Izraelovih sinov in je pred očmi Mojzesa in vse skupnosti Izraelovih sinov, ko so ti jokali pri vhodu v shodni šotor, pripeljal Midjánko k svojim bratom. 7 Ko je to videl Pinhás, sin Eleazarja, ki je bil sin duhovnika Arona, se je vzdignil iz srede skupnosti, vzel sulico v roko 8 in šel za Izraelcem v ženski prostor in prebodel oba, Izraelca in žensko, skozi trebuh. In nadloga med Izraelovimi sinovi je prenehala. 9 Tistih pa, ki so umrli za nadlogo, je bilo štiriindvajset tisoč.

10 Potem je GOSPOD govoril Mojzesu in rekel: 11 »Pinhás, sin Eleazarja, ki je sin duhovnika Arona, je odvrnil moj srd od Izraelovih sinov, ker se je med njimi vnel v gorečnosti zame. Tako nisem pokončal Izraelovih sinov v svoji gorečnosti. 12 Zato reci: ›Glej, dajem mu svojo zavezo miru; 13 naj bo zanj in za njegove potomce zaveza večnega duhovništva, ker je gorel za svojega Boga in opravil spravo za Izraelove sinove.‹«

14 Ubitemu Izraelcu, tistemu, ki je bil ubit hkrati z Midjánko, je bilo ime Zimrí, Salújev sin; bil je knez ene izmed očetnih hiš Simeonovcev. 15 Ubiti ženski, Midjánki, pa je bilo ime Kozbí; bila je hči Curja, poglavarja plemena, očetne hiše, v Midjánu.

16 GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: 17 »Napadajte Midjánce in jih bijte! 18 Kajti sovražno so ravnali z vami, ko so vas z zvijačo zapeljali v zadevi Báal Peórja in svoje sestre Kozbí, hčere midjánskega kneza, ki je bila ubita na dan nadloge zaradi Peórja.«