|
13 Od tod so se odpravili naprej in se utaborili onkraj Arnóna v puščavi, ki se širi z ozemlja Amoréjcev. Arnón je namreč Moábova meja, med Moábom in Amoréjci.
14 Zato je rečeno v knjigi Gospodovih vojn:
»Vahéb v Sufi
in Arnónovi pritoki
15 in pobočje dolin,
ki sega do naselja Ar
in se naslanja na moábsko mejo.«
16 Od tam so šli v Beêr.  Tj. ‘vodnjak’. To je vodnjak, o katerem je Gospod rekel Mojzesu: »Zberi ljudstvo, da jim dam vode!«
17 Takrat je Izrael pel tole pesem:
»Pridi gor, vodnjak – prepevajte mu!
18 Vodnjak, ki so ga izkopali knezi,
ki so ga izsekali prvaki ljudstva
z žezlom, s svojimi palicami.«
Iz puščave so šli so šli: dodano. v Matáno,
19 iz Matáne v Nahaliél, iz Nahaliéla v Bamót,
20 iz Bamóta v dolino, ki je na Moábski planjavi, do vrha Pisge, ki se vzdiguje nad pustinjo.
21 Tedaj je Izrael poslal sle k amoréjskemu kralju Sihónu in rekel:
22 »Naj grem skozi tvojo deželo. Ne bomo zavijali na polja in v vinograde in ne bomo pili vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti bomo hodili, dokler ne pridemo čez tvoje ozemlje.«
23 Sihón pa ni dovolil Izraelu, da bi šel čez njegovo ozemlje, temveč je zbral vse svoje ljudstvo in šel Izraelu nasproti v puščavo. Ko je prišel v Jahac, je Izraela napadel.
24 Ta pa ga je udaril z ostrino meča in zavzel njegovo deželo od Arnóna do Jabóka, do Amónovih sinov; kajti meja Amónovih sinov je bila utrjena.
25 Izrael je zavzel vsa ta mesta in se naselil v vseh amoréjskih mestih, v Hešbónu in v vseh podrejenih mestih.
26 Hešbón je namreč mesto amoréjskega kralja Sihóna; ta pa se je vojskoval s prejšnjim moábskim kraljem in mu vzel iz rok vso njegovo deželo do Arnóna.
|
