Domaa stran Svetopisemska druba Slovenije - Nepridobitna druba za prevajanje in irjenje Svetega pisma       
O naem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naa dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi biblinimi drubami in Cerkvami ...Svetopisemska druba na Facebooku  Svetopisemska druba na YouTube

[ Mobilno ]

Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu
Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  ŽJ  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik



Podpri nas nič te ne stane
Podpri Sveto pismo
nič te ne stane :)

5 Mojzes 12,1-26,19

5 Mojzes :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

Božji zakoni
12
To so zakoni in odloki, ki jih vestno izpolnjujte v deželi, ki ti jo GOSPOD, Bog tvojih očetov, daje v last za vse dni, dokler boste živeli na zemlji.
Samo eno svetišče naj bo
Popolnoma uničite vse kraje, kjer so narodi, ki jih boste razlastili, služili svojim bogovom na visokih gorah, na gričih in pod vsakim zelenim drevesom. Podrite njihove oltarje, razbijte spominske kamne, sežgite svete kole
Ali ašere.
v ognju, razbijte rezane podobe njihovih bogov in izbrišite njihovo ime s tistega kraja! Ne delajte tako GOSPODU, svojemu Bogu! Temveč poiščite kraj, ki ga izbere GOSPOD, vaš Bog, izmed vseh vaših rodov, da tam naseli svoje ime in bo tam prebival! Tja prihajajte in tja prinašajte žgalne in klavne daritve, desetine, vzdigovanje svoje roke,
Tj. verjetno poljske pridelke.
zaobljube, prostovoljne darove in prvence goveda in drobnice! In tam, pred GOSPODOM, svojim Bogom, jejte in se vi in vaše hiše veselite vsega pridelka svojih rok, s katerim te je blagoslovil GOSPOD, tvoj Bog!
Ne delajte tako, kakor danes delamo tukaj, vsakdo, kakor je prav v njegovih očeh! Kajti niste še prišli do počivališča in do dediščine, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog. 10 Ko pa pridete čez Jordan in se naselite v deželi, ki vam jo GOSPOD, vaš Bog, daje kot dediščino, in ko vam bo naklonil mir
Db. počitek.
pred vsemi vašimi sovražniki naokrog in boste varno prebivali, 11 tedaj prinašajte na kraj, ki ga izbere GOSPOD, vaš Bog, da bo tam prebivalo njegovo ime, vse, kar vam zapovedujem: žgalne in klavne daritve, desetine, vzdigovanje svoje roke in vse izbrane darove, ki jih boste zaobljubili GOSPODU! 12 In veselite se pred GOSPODOM, svojim Bogom, s svojimi sinovi in hčerami, s hlapci in deklami in z levitom, ki je znotraj vaših vrat,
Tj. v vaših mestih.
ker nima deleža in dediščine z vami!
13 Varuj se, da ne boš daroval svojih žgalnih daritev na katerem koli kraju, ki ga ugledaš! 14 Temveč daruj svoje žgalne daritve na kraju, ki ga izbere GOSPOD v enem izmed tvojih rodov, in tam izpolnjuj vse, kar ti zapovedujem!
15 Vendar smeš, kakor želi tvoja duša, klati in jesti meso znotraj vseh svojih vrat,
Tj. v vaših mestih.
kakor te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog. Nečisti in čisti ga sme jesti kakor gazelo in jelena. 16 Le krvi ne smete uživati; izlij jo na zemljo kakor vodo! 17 Znotraj svojih vrat
Tj. v vaših mestih.
ne smeš jesti desetine svojega žita, vina in olja, ne prvencev goveda in drobnice ne katerih koli zaobljub, ki jih zaobljubiš, ne prostovoljnih darov in ne vzdigovanja svojih rok! 18 Temveč pred GOSPODOM, svojim Bogom, na kraju, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog, jih uživaj s sinom in hčerjo, s hlapcem in deklo in z levitom, ki je znotraj tvojih vrat!
Tj. v vaših mestih.
In vesêli se pred GOSPODOM, svojim Bogom, vsega pridelka svojih rok! 19 Varuj se, da ne zapustiš levita vse dni, ko boš na svoji zemlji.
20 Ko GOSPOD, tvoj Bog, razširi tvojo pokrajino, kakor ti je obljubil, in porečeš: »Meso bi rad jedel,« ker si bo tvoja duša zaželela jesti meso, smeš jesti meso, kolikor ga želi tvoja duša. 21 Če bo kraj, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog, da tam naseli svoje ime, daleč, smeš klati od goveda in drobnice, ki ti jo da GOSPOD, kakor sem ti zapovedal; in znotraj svojih vrat
Tj. v vaših mestih.
smeš jesti, kolikor želi tvoja duša. 22 Jej ga tako, kakor ješ gazelo in jelena! Skupaj ga smeta jesti čisti in nečisti. 23 Samo tega se trdno dŕži, da ne boš užival krvi! Kajti kri je življenje in ne smeš jesti življenja z mesom vred. 24 Ne smeš je uživati, izlij jo na zemljo kakor vodo! 25 Ne uživaj je, da bo dobro tebi in za teboj tvojim sinovom, če storiš, kar je prav v GOSPODOVIH očeh! 26 Samo svete darove, ki si jih dolžan, in zaobljubljene darove vzemi in pojdi na kraj, ki ga izbere GOSPOD, 27 in daruj žgalne daritve, meso in kri, na oltarju GOSPODA, svojega Boga! Kri svojih klavnih daritev izlij na oltar GOSPODA, svojega Boga, meso pa smeš jesti.
28 Izpolnjuj in poslušaj vse te besede, ki ti jih zapovedujem, da bo dobro tebi in za teboj tvojim sinovom na veke, če storiš, kar je dobro in prav v očeh GOSPODA, tvojega Boga!
Zoper kánaansko bogoslužje
29 Ko bo GOSPOD, tvoj Bog, pred teboj pokončal narode, v katerih deželo greš, da jih razlastiš, in ko jih razlastiš in se naseliš v njihovi deželi, 30 se varuj, da se ne daš ujeti, da bi jih posnemal, potem ko so bili pokončani pred teboj. Ne išči njihovih bogov in ne reci: »Kako so ti narodi služili svojim bogovom? Tudi jaz bom tako delal.« 31 Ne delaj tako GOSPODU, svojemu Bogu, kajti vse, kar je GOSPODU gnusoba, kar sovraži, delajo oni svojim bogovom; saj celó sinove in hčere v ognju sežigajo bogovom.
Kako zatreti nagovarjanje k malikovanju
13
Po drugačnem štetju 12,32.
Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!
Po drugačnem štetju 13,1.
Če v tvoji sredi vstane prerok ali sanjavec sanj in ti napove znamenje ali čudež in se znamenje ali čudež, o katerem je govoril, zgodi, pa reče: »Pojdimo za drugimi bogovi, ki jih ne poznaš, in jim služimo!« ne poslušaj besed tega preroka ali tega sanjavca sanj! Kajti GOSPOD, vaš Bog, vas preizkuša, da bi spoznal, ali ljubite GOSPODA, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo. Za GOSPODOM, svojim Bogom, hôdite in njega se bojte; njegove zapovedi izpolnjujte, njegov glas poslušajte, njemu služite in njega se držite! Tisti prerok ali tisti sanjavec sanj pa mora umreti, ker je nagovarjal k odpadu od GOSPODA, vašega Boga, ki vas je izpeljal iz egiptovske dežele in te odkupil iz hiše sužnosti. Hotel te je odvrniti s poti, po kateri ti je GOSPOD, tvoj Bog, zapovedal hoditi; tako boš iztrebil zlo iz svoje srede.
Če te tvoj brat, sin tvoje matere,
Sam., gr. sin tvojega očeta ali sin tvoje matere.
ali tvoj sin ali hči ali žena tvojega naročja, ali prijatelj, ki je kakor tvoja duša, na skrivaj zapeljuje in pravi: »Pojdimo in služimo drugim bogovom,« ki jih niste poznali ne ti ne tvoji očetje, izmed bogov ljudstev, ki so okoli vas, najsi bodo blizu ali daleč od tebe, od enega do drugega konca zemlje, ne vdajaj se mu in ne poslušaj ga! Naj se ne smili tvojemu očesu, ne prizanašaj mu in ne skrivaj ga, 10 temveč ga neizprosno ubij! Tvoja roka naj se ob usmrtitvi prva vzdigne proti njemu, potem pa roke vsega ljudstva. 11 Pobij ga s kamenjem, da bo umrl, ker te je skušal odvrniti od GOSPODA, tvojega Boga, ki te je izpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti. 12 Ves Izrael naj to sliši in se boji, da nihče v tvoji sredi ne bo več storil kakšne tako hudobne stvari.
13 Če v katerem svojih mest, ki ti jih da GOSPOD, tvoj Bog, da boš tam prebival, slišiš govoriti, 14 da so iz tvoje srede odšli možje, ničvredneži,
Db. Beliálovi sinovi.
in zapeljali prebivalce svojega mesta z besedami: »Pojdimo in služimo drugim bogovom,« ki jih niste poznali, 15 tedaj dobro preišči, poizvedi in povprašaj! In glej, stvar je zanesljivo resnična: ta gnusoba se je zgodila v tvoji sredi; 16 tedaj neizprosno udari prebivalce tega mesta z ostrino meča, z zakletvijo pokončaj mesto in vse, kar je v njem, tudi živino udari z ostrino meča! 17 Ves njegov plen znôsi na sredo trga in do kraja sežgi z ognjem mesto in ves plen za GOSPODA, svojega Boga; za vedno naj ostane groblja, naj se več ne pozida. 18 Od reči, ki sodijo pod zakletev, naj se nič ne prime tvojih rok, da GOSPOD odneha od žara svoje jeze in ti izkaže usmiljenje, se te usmili in te namnoži, kakor je prisegel tvojim očetom, 19 ker boš poslušal glas GOSPODA, svojega Boga, in izpolnjeval vse njegove zapovedi, ki ti jih danes dajem, in delal, kar je prav v očeh GOSPODA, tvojega Boga.
Nedovoljeno pogansko žalovanje
14
Sinovi ste GOSPODU, svojemu Bogu. Ne delajte si urezov in ne strizite se do golega med očmi zaradi mrtveca! Kajti sveto ljudstvo si GOSPODU, svojemu Bogu, in GOSPOD te je izbral, da boš njegova osebna lastnina izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje.
Čiste in nečiste živali
(3 Mz 11,1–47)
Ne jej nobene gnusobe! To so živali, ki jih smete jesti: govedo, ovca, koza, jelen, gazela, damjak, divja koza, kozorog, antilopa in divja ovca.
damjak ... divja ovca: identifikacija teh petih živali je negotova.
Jesti smete vse živali, ki imajo parklje, na dvoje preklane parklje, in tiste živali, ki prežvekujejo. Ne jejte pa od prežvekovalcev in od teh, ki imajo popolnoma preklane parklje: kamele, zajca in skalnega jazbeca; te sicer prežvekujejo, nimajo pa parkljev: za vas so nečiste; in svinje, ker sicer ima parklje, pa ne prežvekuje; za vas je nečista. Ne jejte njihovega mesa in ne dotikajte se njihove mrhovine!
Izmed vseh živali, ki so v vodi, smete jesti tele: jesti smete vse, kar ima plavuti in luskine. 10 Ne smete pa jesti ničesar, kar nima plavuti in luskin: za vas je nečisto.
11 Vse čiste ptice smete jesti. 12 Te pa so, ki jih ne smete jesti: orel, brkati ser, jastreb, 13 kanja, sokol, lunj po njegovih vrstah, 14 krokar po njegovih vrstah, 15 noj, postovka, galeb, kragulj po njegovih vrstah, 16 čuk, čebélar, sova, 17 kavka,
Ali puščavska sova ali pelikan.
mrhar, kormoran, 18 štorklja, deževnik po njegovih vrstah, smrdokavra in netopir.
Identifikacija več ptic v v. 14,12–18 je negotova.
19 In vse krilate žuželke so za vas nečiste: ne smete jih jesti. 20 Vso čisto perutnino pa smete jesti.
21 Nobene mrhovine ne smete jesti. Smeš jo dati tujcu, ki je znotraj tvojih vrat,
Tj. v tvojih mestih.
da jo pojé, ali pa prodati tujcu; kajti sveto ljudstvo si GOSPODU, svojemu Bogu.
Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!
Desetina
22 Natančno oddêli desetino od vsega pridelka svoje setve, ki leto za letom zraste na njivi! 23 Pred GOSPODOM, svojim Bogom, na kraju, ki ga izbere, da bo tam prebivalo njegovo ime, jej desetino svojega žita, vina in olja in prvence goveda in drobnice, da se naučiš bati vse dni GOSPODA, svojega Boga. 24 Če je pot zate predolga, če ne moreš prinesti desetine, ker je kraj, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog, da tam naseli svoje ime, preveč oddaljen, ko te GOSPOD, tvoj Bog blagoslovi, 25 tedaj jo zamenjaj za srebro in s srebrom v roki pojdi na kraj, ki si ga izbere GOSPOD, tvoj Bog! 26 Srebro zamenjaj za vse, kar hoče tvoja duša: goveda, drobnice, vina, opojne pijače in česar koli poželi tvoja duša, in jej tam pred GOSPODOM, svojim Bogom, in se vesêli s svojo hišo! 27 In ne zapústi levita, ki je znotraj tvojih vrat,
Tj. v tvojih mestih.
saj nima deleža in dediščine s teboj!
28 Ob koncu vsakega tretjega leta izloči vso desetino svojega pridelka tega leta in jo spravi znotraj svojih vrat,
Tj. v tvojih mestih.
29 da lahko pride levit, ker nima deleža in dediščine s teboj, in tujec, sirota in vdova, ki so znotraj tvojih vrat;
Tj. v tvojih mestih.
naj se najedo in nasitijo, da te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok, ki ga opravljaš.
Odpustitev dolgov vsako sedmo leto
15
Ob koncu sedmih let narêdi odpust! Odpust pa je v temle: roka vsakega upnika, ki je kaj posodil bližnjemu, naj dolg odpusti; naj ne terja svojega bližnjega in brata, kajti odpust je razglašen za GOSPODA. Tujca smeš terjati, kar pa je tvojega pri tvojem bratu, naj tvoja roka odpusti.
Sicer pa pri tebi ne bo smelo biti reveža; kajti GOSPOD te bo obilno blagoslovil v deželi, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje v dediščino, da jo vzameš v last, če boš le zvesto poslušal glas GOSPODA, svojega Boga, in vestno izpolnjeval vso to zapoved, ki ti jo danes dajem. Kajti GOSPOD, tvoj Bog, te bo blagoslovil, kakor ti je obljubil, in boš lahko posojal mnogim narodom, sam pa ne boš jemal na pósodo; gospodoval boš nad mnogimi narodi, nad teboj pa ne bodo gospodovali.
Če bo pri tebi revež, kateri izmed tvojih bratov, v katerem koli kraju v tvoji deželi, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj roke pred svojim revnim bratom, temveč mu jo na široko odpiraj in mu rad posojaj, kolikor potrebuje tega, kar mu manjka. Varuj se, da v tvojem srcu ne bo nizkotne misli, da bi rekel: »Sedmo leto se bliža, odpustno leto,« in bi bilo tvoje oko hudobno do revnega brata in bi mu ničesar ne dal! Vpil bi h GOSPODU zoper tebe in ti bi bil kriv. 10 Velikodušno mu dajaj in tvoje srce naj ne bo nevoljno, ko mu daješ; zaradi tega te bo namreč GOSPOD, tvoj Bog, blagoslovil pri vsem tvojem delu in pri vsem, česar se loti tvoja roka. 11 Ker v deželi ne bo zmanjkalo revežev, ti zapovedujem in pravim: »Široko odpiraj svojo roko bratu, ubožcu in revežu v svoji deželi!«
Sedmo leto – osvoboditev hebrejskih sužnjev
(2 Mz 21,1–6)
12 Če se ti proda tvoj brat,
Ali Če ti kdo proda tvojega brata ...
Hebrejec ali Hebrejka, naj ti služi šest let, sedmo leto pa ga odpústi prostega! 13 Ko ga odpustiš prostega, ga ne odpuščaj praznega! 14 Bogato ga preskrbi z darovi
Db. Daj mu okoli vratu ogrlico.
od svoje drobnice, z mlatišča in iz tlačilnice; s čimer te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog, od tega mu daj! 15 Spomni se, da si bil suženj v egiptovski deželi in da te je GOSPOD, tvoj Bog, odkupil! Zato ti danes dajem to zapoved. 16 Če pa ti poreče: »Nočem oditi od tebe,« ker ljubi tebe in tvojo hišo, ker mu je dobro pri tebi, 17 tedaj vzemi šilo in mu prebodi uho na vratih! Potem ti bo suženj za zmeraj.
Enako stôri tudi svoji sužnji!
18 Naj ne bo težko v tvojih očeh, da ga odpuščaš prostega, kajti v šestih letih ti je prislužil dvojno najemnikovo plačilo. In GOSPOD, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem, kar boš delal.
Posvetitev prvorojencev
19 Vsakega prvega samca, ki bo storjen pri tvojem govedu in pri tvoji drobnici, posvéti GOSPODU, svojemu Bogu! Ne delaj s prvencem svojega goveda in ne strizi prvenca svoje drobnice! 20 Pred GOSPODOM, svojim Bogom, ga iz leta v leto s svojo hišo vred jej na kraju, ki ga izbere GOSPOD! 21 Če pa ima žival kako napako, da je hroma ali slepa ali ima kakršno koli napako, je ne smeš darovati GOSPODU, svojemu Bogu; 22 znotraj svojih vrat
Tj. v svojih mestih.
jo pojej! Čisti in nečisti jo smeta jesti skupaj kakor smeta gazelo ali jelena. 23 Samo njene krvi ne uživaj; izlij jo na zemljo kakor vodo!
Trije letni prazniki
(2 Mz 12,1–20; 23,14–19; 34,18–26)
16
Pazi na mesec abíb in obhajaj pasho za GOSPODA, svojega Boga! Kajti v mesecu abíbu te je GOSPOD, tvoj Bog, ponoči izpeljal iz Egipta. Kot pasho daruj GOSPODU, svojemu Bogu, drobnico in govedo na kraju, ki ga izbere GOSPOD, da bi tam prebivalo njegovo ime. Ne jej zraven nič kvašenega; sedem dni jej zraven nekvašeni kruh, kruh stiske – kajti v naglici si odšel iz egiptovske dežele –, da se boš vse dni svojega življenja spominjal dneva, ko si odšel iz egiptovske dežele. Sedem dni naj se ne vidi pri tebi kvas v vsej tvoji pokrajini; in od mesa, ki ga daruješ zvečer prvega dne, naj nič ne ostane čez noč do jutra. Ne smeš darovati pashe v katerem koli svojih krajev, ki ti jih da GOSPOD, tvoj Bog, temveč na kraju, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog, da bi na njem prebivalo njegovo ime, tam daruj pasho zvečer, ob sončnem zahodu, ob času, ko si odšel iz Egipta! Na kraju, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog, jo skuhaj in jej! Zjutraj pa se vrni in pojdi v svoje šotore! Šest dni jej nekvašeni kruh; sedmi dan pa je praznični shod za GOSPODA, tvojega Boga! Ne opravljaj nobenega dela!
Štej sedem tednov; ob času, ko pride srp prvič nad žito, začni šteti sedem tednov! 10 Potem obhajaj praznik tednov za GOSPODA, svojega Boga, s prostovoljnimi darovi svoje roke; daj primerno temu, kakor te je blagoslovil GOSPOD, tvoj Bog! 11 Vesêli se pred GOSPODOM, svojim Bogom, s sinom in hčerjo, s hlapcem in z deklo in z levitom, ki je znotraj tvojih vrat,
Tj. v tvojih mestih.
s tujcem, siroto in vdovo, ki so v tvoji sredi, na kraju, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog, da bi tam prebivalo njegovo ime! 12 Pomni, da si bil suženj v Egiptu, in vestno izpolnjuj te zakone!
13 Šotorski praznik obhajaj sedem dni, ko spraviš pridelke z mlatišča in iz tlačilnice! 14 Vesêli se ob svojem prazniku s sinom in hčerjo, s hlapcem in z deklo in z levitom, s tujcem, siroto in z vdovo, ki so znotraj tvojih vrat!
Tj. v tvojih mestih.
15 Sedem dni praznuj za GOSPODA, svojega Boga, na kraju, ki ga izbere GOSPOD, kajti GOSPOD, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem tvojem pridelku in pri vsem delu tvojih rok; bodi zares vesel!
16 Trikrat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred GOSPODOM, tvojim Bogom, na kraju, ki ga izbere: na praznik nekvašenega kruha, na praznik tednov in na šotorski praznik. A naj se ne prikažejo praznih rok pred GOSPODOVIM obličjem,
Db. In naj se ne vidi obličje GOSPODA (na) prazno.
17 ampak vsak z darom, ki ga zmore njegova roka, kakor te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog.
Pravila za sodnike
18 Postavi si sodnike in nadzornike po vseh svojih krajih, ki ti jih da GOSPOD, tvoj Bog, po tvojih rodovih, da bodo s pravično sodbo sodili ljudstvo! 19 Ne prirejaj si prava, ne glej na osebo, ne jemlji podkupnine! Kajti podkupnina slepi oči modrih in prevrača besede pravičnih. 20 Za pravičnost, za pravičnost se poganjaj, da boš živel in vzel v last deželo, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog.
Za čistost bogoslužja
21 Ne zasajaj svetega kola
Ali ašere.
iz kakršnega koli lesa blizu oltarja GOSPODA, tvojega Boga, ki si ga narediš! 22 Tudi si ne postavljaj spominskih kamnov, ki jih GOSPOD, tvoj Bog, sovraži!
17
Ne daruj GOSPODU, svojemu Bogu, ne goveda ne drobnice, ki ima kakšno napako, kar koli slabega! Kajti to je gnusoba GOSPODU, tvojemu Bogu.
Če se najde v tvoji sredi, v katerem tvojih krajev, ki ti jih da GOSPOD, tvoj Bog, mož ali žena, ki dela, kar je hudo v očeh GOSPODA, tvojega Boga, s tem da prestopa njegovo zavezo ter gre in služi drugim bogovom in se jim priklanja, ali soncu ali luni ali vsej nebesni vojski, česar nisem zapovedal, in ti to povedo in slišiš o tem, tedaj zadevo dobro preišči! In glej, stvar je zanesljivo resnična: zgodila se je ta gnusoba v Izraelu; tedaj odpelji tistega moža ali tisto ženo, ki sta storila to húdo stvar, k vratom,
Tj. k mestnim vratom.
moža ali ženo, in ju kamnaj, da umreta! Po izjavi dveh ali treh prič naj se usmrti, kdor mora umreti; po izjavi ene priče pa se ne sme usmrtiti. Pri usmrtitvi naj se najprej vzdigne proti njemu roka prič in potem roka vsega ljudstva. Tako odpravi zlo iz svoje srede!
Duhovniško sodišče pri svetišču
Če je zadeva zate pretežka, da bi mogel razsoditi med krvjo in krvjo, med pravico in pravico in med napadom in napadom – kakršna koli sporna zadeva pri tvojih mestnih vratih –, vstani in pojdi na kraj, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog! Pojdi k levitskim duhovnikom in k sodniku, ki bo v tistih dneh; vprašaj jih in povedali ti bodo, kakšna je razsodba. 10 Stôri po besedi, ki ti jo povedo na tistem kraju, ki ga izbere GOSPOD, in vestno izpolni vse, kakor te poučijo! 11 Stôri po postavi, o kateri te poučijo, in po sodbi, ki ti jo izrečejo! Ne obračaj se od besede, ki ti jo povedo, ne na desno ne na levo! 12 Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu, ali sodnika, ta človek mora umreti. Tako odpravi zlo iz Izraela! 13 Vse ljudstvo naj to sliši, da se bodo bali in ne bodo več ravnali predrzno.
Predpisi za kralja
14 Ko prideš v deželo, ki ti jo dá GOSPOD, tvoj Bog, in jo vzameš v last in v njej prebivaš, pa porečeš: »Postavim si kralja kakor vsi narodi, ki so okoli mene,« 15 tedaj si vsekakor postavi kralja, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog! Izmed svojih bratov si postavi kralja; ne smeš postaviti čezse tujca, ki ni tvoj brat! 16 Vendar naj ne množi konj in naj ne vodi ljudstva nazaj v Egipt, da bi pomnožil število konj, saj vam je GOSPOD rekel: »Nikoli več se ne vračajte po tej poti!« 17 Tudi naj si ne množi žen, da se njegovo srce ne izneveri; in naj si ne kopiči preveč srebra in zlata.
18 In ko zasede prestol svojega kraljestva, naj si od levitskih duhovnikov prepiše v knjigo to postavo.
Gr. naj si napiše v knjigo to drugo postavo.
19 Naj jo ima pri sebi in jo bere vse dni svojega življenja, da se nauči bati GOSPODA, svojega Boga, in vestno izpolnjevati vse besede te postave in te zakone, 20 da se njegovo srce ne povzdigne nad brate in se ne odvrne od zapovedi ne na desno ne na levo, da se njemu in njegovim sinovom podaljšajo dnevi kraljevanja sredi Izraela.
Pravice duhovnikov
18
Levitski duhovniki, ves Levijev rod, naj nimajo deleža in dediščine z Izraelom; živijo naj od GOSPODOVIH ognjenih daritev in od njegove dediščine. Naj nima dediščine med svojimi brati; GOSPOD je njegova dediščina, kakor mu je obljubil.
In to je pravica za duhovnike pri ljudstvu, pri tistih, ki darujejo klavne daritve, bodisi vola ali ovco: naj dajo duhovniku pleče, obe čeljusti in želodec. Prvine svojega žita, vina in olja in prvine od striženja svoje drobnice mu daj! Kajti njega je izbral GOSPOD, tvoj Bog, izmed vseh tvojih rodov, naj on in njegovi sinovi vse dni stojijo in opravljajo službo v GOSPODOVEM imenu.
Če pride levit iz katerega od tvojih krajev, kjer koli v Izraelu, kjer prebiva – če pride povsem po želji svoje duše – na kraj, ki ga izbere GOSPOD, sme opravljati službo v GOSPODOVEM imenu kakor vsi njegovi bratje leviti, ki stojijo tam pred GOSPODOM. Enake deleže naj uživa ne glede na to, koliko je dobil s prodajo očetnega imetja.
Krivi in pravi preroki
Ko prideš v deželo, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, se nikar ne úči posnemati gnusobe tistih narodov! 10 Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju, ki bi opravljal vedeževanje, zarotoval, razlagal znamenja ali čaral 11 ali izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih in druge duhove ali povpraševal umrle za svet. 12 Kajti GOSPODU je gnusoba, kdor koli dela te reči, in zaradi teh gnusob jih bo GOSPOD, tvoj Bog, pregnal pred teboj. 13 Popoln bodi z GOSPODOM, svojim Bogom! 14 Kajti ti narodi, ki jih boš razlastil, poslušajo zarotovalce in vedeževalce; tebi pa GOSPOD, tvoj Bog, ne pusti, da bi počel take reči.
15 Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor mene, ti bo obudil GOSPOD, tvoj Bog; njega poslušajte. 16 Prav tako kakor si na dan občestva prosil GOSPODA, svojega Boga, na Horebu, ko si rekel: »Naj ne poslušam več glasu GOSPODA, svojega Boga, in ne gledam več tega velikega ognja, da ne umrem.« 17 Tedaj mi je GOSPOD rekel: »Prav je, kar so rekli. 18 Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal. 19 Kdor ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, tega pokličem na odgovor. 20 Toda prerok, ki bi se drznil v mojem imenu govoriti besedo, katere mu nisem ukazal govoriti, ali ki bi govoril v imenu drugih bogov, ta prerok bi moral umreti.« 21 Morda porečeš v svojem srcu: »Kako naj spoznam, katere besede GOSPOD ni spregovoril?« 22 Kadar prerok govori v GOSPODOVEM imenu, pa se beseda ne zgodi in ne izpolni, je to beseda, ki je GOSPOD ni povedal. V predrznosti jo je govoril prerok; nikar se ga ne boj!
Zavetna mesta
(4 Mz 35,9–28; Joz 20,1–9)
19
Ko GOSPOD, tvoj Bog, iztrebi narode, katerih deželo ti daje GOSPOD, tvoj Bog, in ko jih razlastiš in boš prebival v njihovih mestih in hišah, si sredi svoje dežele, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, da jo vzameš v last, oddêli tri mesta! Pripravi si poti
Tj. verjetno preračunaj razdalje.
in razdêli ozemlje svoje dežele, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje v dediščino, na tri dele, da se lahko tja zateče vsak ubijalec.
In to je beseda za ubijalca, ki se zateče tja, da ostane živ: Kdor brez vednosti ubije svojega bližnjega, ne da bi ga prej sovražil – na primer, da gre s svojim bližnjim v gozd podirat drevje in njegova roka zamahne s sekiro, da bi posekal drevo, pa železo odleti s toporišča in zadene njegovega bližnjega, da umre –, naj se zateče v katero izmed teh mest, da ostane živ. Sicer pohiti krvni maščevalec, ko mu je srce razgreto, za ubijalcem in ga, ker je pot predolga, dohiti in ubije. In vendar ni zaslužil smrtne obsodbe, ker ga prej ni sovražil. Zato ti zapovedujem tole: Odloči si tri mesta!
Če pa GOSPOD, tvoj Bog, razširi tvoje ozemlje, kakor je prisegel tvojim očetom, in ti da vso deželo, ki jo je obljubil dati tvojim očetom – ker si izpolnjeval to zapoved in delal, kar sem ti danes zapovedal, da ljubi GOSPODA, svojega Boga, in hôdi vse dni po njegovih poteh –, tedaj dodaj tem trem še tri mesta! 10 Tako se ne bo prelivala nedolžna kri sredi tvoje dežele, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dediščino; ta kri bi prišla nadte.
11 Če pa kdo svojega bližnjega sovraži in ga zalezuje ter se vzdigne proti njemu in ga udari, da umre, a se potem zateče v katero teh mest, 12 naj starešine njegovega mesta pošljejo ponj in ga spravijo od tam in naj ga dajo v roke krvnemu maščevalcu, da umre. 13 Naj se ne smili tvojemu očesu, temveč odpravi krivdo nedolžne krvi iz Izraela, da ti bo dobro!
14 Ne premikaj meje svojega bližnjega, ki so jo določili predniki, na posesti, ki jo boš podedoval v deželi, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, da jo vzameš v last.
Priče pred sodiščem
15 Naj ne nastopa le ena priča proti možu, ki je zagrešil katero koli hudodelstvo, kateri koli prestopek ali pogrešek; stvar naj se ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. 16 Če proti komu nastopi zlonamerna priča in ga obtoži uporništva, 17 naj se moža, ki imata spor, postavita pred GOSPODA, pred duhovnike in sodnike, ki bodo v tistih dneh. 18 Sodniki naj stvar natančno preiščejo: in glej, priča je kriva priča, proti svojemu bratu je izpovedala laž; 19 storite mu tako, kakor je on mislil storiti svojemu bratu! Tako odpravi zlo iz svoje srede! 20 Drugi naj to slišijo in naj se bojijo, da ne storijo več take hude stvari v tvoji sredi. 21 Tvoje oko bódi brez usmiljenja: življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo!
Pravila za vojno
20
Kadar greš v boj proti sovražnikom in zagledaš konje in bojne vozove in ljudstvo, številnejše od tebe, se jih ne boj! Kajti s teboj bo GOSPOD, tvoj Bog, ki te je pripeljal iz egiptovske dežele. Ko boste blizu boja, naj nastopi duhovnik, govori naj ljudstvu in mu reče: »Poslušaj, Izrael! Danes ste pred bojem s sovražniki. Naj vam ne upade srce; ne bojte se in ne plašite se in naj vas ne bo strah pred njimi! Kajti GOSPOD, vaš Bog, hodi z vami, da se bo bojeval za vas z vašimi sovražniki in vam dal zmago.« Nadzorniki pa naj govorijo ljudstvu in rečejo: »Je kdo pozidal novo hišo, pa je še ni posvetil? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne umre v boju in je ne posveti kdo drug. Je kdo zasadil vinograd, pa ga še ni začel uživati? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne umre v boju in ga ne začne uživati kdo drug. Se je kdo zaročil z žensko, pa je še ni vzel? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne umre v boju in je ne vzame kdo drug.« Nadzorniki naj še naprej govorijo ljudstvu in rečejo: »Je kdo bojazljiv in plašnega srca? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne preplaši src svojih bratov, kakor je njegovo srce.« Ko nadzorniki nehajo govoriti ljudstvu, naj postavijo vojvode na čelo ljudstva.
10 Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir! 11 Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti. 12 Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj! 13 Ko ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča! 14 Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da GOSPOD, tvoj Bog! 15 Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov! 16 Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha, 17 temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, 18 da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti GOSPODU, svojemu Bogu!
19 Kadar boš kako mesto oblegal veliko dni, da bi ga premagal in zavzel, ne uničuj njegovega drevja, da bi vihtel sekiro proti njemu! Od drevja raje uživaj, nikar ga ne sekaj! Je mar drevo na polju človek, da bi ga moral oblegati? 20 Samo tisto drevje, o katerem veš, da ni za jed, smeš uničiti in posekati, da postaviš oblegovalne naprave zoper mesto, ki se bojuje s teboj, dokler ne podleže.
Razni zakoni
21
Če se na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, v last, najde ubit človek, ki leži na polju, pa se ne ve, kdo ga je ubil, naj gredo tvoji starešine in sodniki ven in naj zmerijo oddaljenost do mest, ki so okoli ubitega. Starešine tistega mesta, ki je najbližje ubitemu, naj vzamejo junico, ki še ni delala in vlekla v jarmu. In starešine tistega mesta naj peljejo junico v dolino s stalno tekočim potokom, kjer se ni ne oralo ne sejalo, in naj tam v potoku zlomijo junici tilnik. Potem naj pristopijo duhovniki, Levijevi sinovi; kajti njih je izbral GOSPOD, tvoj Bog, naj mu opravljajo službo in blagoslavljajo v GOSPODOVEM imenu; in po njihovi besedi naj se uredi vsak spor in vsaka poškodba. Vsi starešine tistega mesta, ki je ubitemu najbližje, pa naj si umijejo roke nad junico, ki so ji v potoku zlomili tilnik. Potem naj izjavijo in rečejo: »Naše roke niso prelile te krvi in naše oči tega niso videle. Nakloni, GOSPOD, spravo svojemu ljudstvu Izraelu, ki si ga odkupil, in ne daj, da bi bila krivda nedolžne krvi sredi svojega ljudstva Izraela!« S tem bo zanje opravljena sprava za kri. Tako odpraviš krivdo nedolžne krvi iz svoje srede, kajti storil boš, kar je prav v GOSPODOVIH očeh.
10 Kadar greš na vojsko proti sovražniku in ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke in zajameš ujetnike, 11 pa med njimi zagledaš žensko lepe postave in se zaljubiš vanjo in bi jo hotel vzeti za ženo, 12 jo pelji v svojo hišo! Naj si ostriže glavo, obreže nohte, 13 sleče svoje ujetniško oblačilo, ostane v tvoji hiši in mesec dni žaluje za očetom in materjo. Potem smeš iti k njej in se poročiti z njo, da ti bo za ženo. 14 Če pa ti ne ugaja več, jo pústi, naj gre, kamor hoče: nikakor je ne smeš prodati za denar; ne bodi z njo nasilen, ker si jo ponižal!
15 Če ima mož dve ženi, eno, ki jo ljubi, in drugo, ki je ne mara,
Db. ki jo sovraži; podobno v nadaljevanju.
pa mu rodita sinove, ljubljena in neljubljena, in je prvorojenec sin tiste, ki je ne mara, 16 na dan, ko deli sinovom premoženje v dediščino, ne sme dati prvenstva sinu ljubljene v škodo sinu neljubljene, ki je prvorojenec, 17 temveč mora priznati prvorojenca, sina neljubljene, in mu dati dvojni delež
Tj. dvakrat več kot ostalim sinovom.
od vsega, kar se najde pri njem. Kajti ta je prvenec njegove moči, njemu gre pravica prvorojenstva.
18 Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, 19 naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. 20 Rečeta naj starešinam njegovega mesta: »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.« 21 Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji.
22 Če kdo naredi greh, ki zasluži smrtno kazen, in ga usmrtijo ter ga obesiš na drevo,
Ali na les.
23 naj njegovo truplo ne ostane na drevesu
Ali na lesu.
čez noč, ampak ga vsekakor pokoplji še isti dan! Kajti obešenec je preklet od Boga; ne skruni svoje zemlje, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje v dediščino!
22
Ne smeš se umakniti, če vidiš, da je zašel vol tvojega brata ali njegova ovca, temveč žival vsekakor pripelji bratu nazaj! Če pa tvoj brat ni blizu tebe in ga ne poznaš, jo spravi v svojo hišo, da bo pri tebi, dokler jo tvoj brat išče; potem mu jo daj nazaj! Prav tako stôri z njegovim plaščem; tako stôri z vsako izgubljeno rečjo svojega brata, ki jo je izgubil, ti pa našel: ne smeš se umakniti.
Ne smeš se umakniti, če vidiš, da je osel tvojega brata ali njegov vol padel na poti: vsekakor mu pomagaj, da ga vzdigne!
Razne določbe
Ženska naj ne nosi moške obleke in moški naj si ne oblači ženskih oblačil; kajti gnusoba je GOSPODU, tvojemu Bogu, kdor koli to dela.
Če ob poti naletiš na ptičje gnezdo, bodisi na kakem drevesu ali na tleh, z mladiči ali z jajci, in stara sedi na mladičih ali na jajcih, ne jemlji stare z mladiči vred! Pústi, da stara odleti, mladiče pa si lahko vzameš, da ti bo dobro in si podaljšaš dneve.
Kadar zidaš novo hišo, narêdi na strehi ograjo, da ne spraviš krvi nad svojo hišo, ko bi kdo po nesreči padel z nje.
Ne sej dveh vrst semena v svojem vinogradu, da ne zapade celoten pridelek svetišču: kar bo zraslo iz semena, ki si ga posejal, in pridelek vinograda!
10 Ne orji z volom in oslom skupaj!
11 Ne oblači obleke, tkane iz volne in lanu!
12 Narêdi si čopke na štirih vogalih ogrinjala, s katerim se ogrinjaš!
Nekaj določb o zakonski zvezi
13 Če si kdo vzame ženo in gre k njej, pa jo neha imeti rad
Db. pa jo zasovraži; podobno v v. 22,16.
14 in jo obdolži hudih reči in jo spravi na slab glas, ko pravi: »Vzel sem si to ženo, in ko sem se ji približal, je nisem našel več device,« 15 tedaj naj oče in mati mlade žene vzameta dokaz
Dodano.
devištva mlade žene in ga odneseta starešinam k vratom. 16 Oče mlade žene naj reče starešinam: »Svojo hčer sem dal temu možu za ženo, pa jo je nehal imeti rad. 17 Glejte, obdolžuje jo hudih reči, ko pravi: ›Tvoje hčere nisem našel več device.‹ Toda tu je dokaz
Dodano.
devištva moje hčere.« In razgrneta naj ogrinjalo pred mestnimi starešinami. 18 Nato naj starešine tistega mesta primejo moža in ga kaznujejo. 19 Naložijo naj mu globo sto šeklov
Dodano.
srebra in to dajo očetu mlade žene, kajti izraelsko devico je spravil na slab glas. Mora jo imeti za ženo in vse svoje dni je ne sme odsloviti.
20 Če pa se ta stvar izkaže za resnično, ker se pri mladi ženi ni našel dokaz devištva, 21 naj jo odpeljejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umre, ker je storila nesramnost v Izraelu: vlačugala se je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede!
22 Če najdejo koga, da je ležal pri omoženi ženski, naj umreta oba: moški, ki je ležal pri ženski, in ženska. Tako odpravi zlo iz Izraela!
23 Če je dekle, devica, zaročena možu, pa jo kdo sreča in leži pri njej, 24 oba pripeljite k vratom tistega mesta in ju posujte s kamenjem, da umreta; dekle zato, ker v mestu ni vpila, moškega pa zato, ker je onečastil ženo svojega bližnjega. Tako odpravi zlo iz svoje srede!
25 Če pa kdo na polju sreča zaročeno dekle in ji stori silo in leži pri njej, naj umre samo moški, ki je ležal pri njej. 26 Dekletu pa ne smeš nič storiti; nima greha, ki bi zaslužil smrt; s to stvarjo je namreč tako, kakor če se kdo vzdigne proti svojemu bližnjemu in ga ubije. 27 Kajti na polju jo je srečal in naj je zaročeno dekle tudi vpilo, ni bilo nikogar, ki bi ji lahko prihitel na pomoč.
28 Če kdo sreča dekle, devico, ki ni zaročena, in jo zgrabi in leži pri njej, pa ju najdejo, 29 mora dati moški, ki je ležal pri dekletu, njenemu očetu petdeset šeklov
Dodano.
srebra in jo imeti za ženo, ker jo je onečastil. Ne sme je odsloviti vse svoje dni.
23
Po drugačnem štetju 22,30.
Nihče naj se ne ženi z ženo svojega očeta in naj ne odgrinja odeje svojega očeta.
Kdo ne more biti član občestva
Po drugačnem štetju 23,1.
Kdor ima zmečkana moda ali odrezan moški ud, naj ne pride v GOSPODOVO občestvo.
Noben mešanec naj ne pride v GOSPODOVO občestvo; tudi do desetega rodu naj njegovi ne pridejo v GOSPODOVO občestvo.
Noben Amónec ne Moábec naj ne pride v GOSPODOVO občestvo; tudi do desetega rodu naj njihovi ne pridejo v GOSPODOVO občestvo, vekomaj ne, ker vam niso prišli naproti s kruhom in vodo na poti, ko ste šli iz Egipta, in ker so proti tebi najeli Beórjevega sina Bileáma iz Petórja v Mezopotamiji, da bi te preklel. GOSPOD, tvoj Bog, pa ni hotel poslušati Bileáma; GOSPOD, tvoj Bog, ti je spremenil prekletstvo v blagoslov, kajti GOSPOD, tvoj Bog, te ljubi. Nikoli ne skŕbi za njihov mir in njihov blagor, vse svoje dni ne!
Na Edómca ne glej z gnusom, kajti tvoj brat je; na Egipčana ne glej z gnusom, kajti kot tujec si bival v njegovi deželi. Otroci, ki se jim rodijo, smejo v tretjem rodu priti v GOSPODOVO občestvo.
Snaga v taboru
10 Kadar greš in se utaboriš proti sovražniku, se varuj vsakršne hude reči!
11 Če je pri tebi kdo, ki je postal nečist zaradi tega, kar se mu je pripetilo ponoči, naj gre iz tabora, naj ne hodi v notranjost tabora. 12 Ko se zvečeri, naj se skopa v vodi, po sončnem zahodu pa naj pride v tabor.
13 Zunaj tabora imej poseben kraj in tja ven hôdi! 14 Med svojim orodjem imej lopatico: koplji z njo, ko moraš zunaj počeniti, in potem pokrij, kar je šlo od tebe! 15 Kajti GOSPOD, tvoj Bog, hodi sredi tvojega tabora, da te rešuje in ti izroča tvoje sovražnike; zato bodi tabor svet, da ne vidi pri tebi nič nespodobnega in se ne odvrne od tebe.
Razne določbe
16 Sužnja, ki je od svojega gospodarja pribežal k tebi, ne izročaj njegovemu gospodarju! 17 S teboj naj prebiva v tvoji sredi v kraju, kjer mu je všeč. Ne zatiraj ga!
18 Naj ne bo posvečene vlačuge med Izraelovimi hčerami, ne posvečenega vlačugarja med Izraelovimi sinovi. 19 Ne prinašaj vlačugarske nagrade ne pasjega plačila
Tj. denarja, ki ga dobi svetiščni prostitut.
v hišo GOSPODA, svojega Boga, za kakršno koli zaobljubo! Kajti oboje je gnusoba GOSPODU, tvojemu Bogu.
20 Ne jemlji obresti od svojega brata: obresti za denar, obresti za hrano, obresti za kakršno koli reč, ki se posoja na obresti! 21 Tujcu smeš posojati na obresti, bratu pa ne, da te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog, v vsem, česar se loti tvoja roka v deželi, v katero greš, da jo vzameš v last!
22 Kadar narediš zaobljubo GOSPODU, svojemu Bogu, je ne odlašaj izpolniti! Kajti GOSPOD, tvoj Bog, jo bo strogo terjal od tebe in na tebi bi bil greh. 23 Če pa se vzdržiš zaobljube, na tebi ni greha. 24 A kar je prišlo s tvojih ustnic, to izpolni in stôri, kakor si prostovoljno obljubil GOSPODU, svojemu Bogu, kar si govoril s svojimi usti!
25 Če prideš v vinograd svojega bližnjega, smeš jesti grozdje, kolikor želiš, da se nasitiš, v posodo pa ne smeš devati.
26 Če prideš v žito svojega bližnjega, smeš z roko smukati klase, s srpom pa ne smeš žeti žita svojega bližnjega.
O odslovitvi žene in o mladoporočencu
24
Če kdo vzame žensko in se z njo poroči in če ona potem ne najde naklonjenosti v njegovih očeh, ker je na njej našel kaj zoprnega, pa ji napiše ločitveni list, ji ga da v roke, jo odslovi iz svoje hiše, ona pa odide iz hiše in gre in postane žena drugega, pa jo ta drugi mož, ki si jo je vzel za ženo, neha imeti rad,
Db. zasovraži.
ji napiše ločitveni list, ji ga da v roke, jo odslovi iz svoje hiše, ali pa ta drugi mož, ki si jo je vzel za ženo, umre, je njen prvi mož, ki jo je odslovil, ne sme ponovno vzeti, da bi mu bila za ženo, potem ko je postala nečista. Kajti to je gnusoba pred GOSPODOM; ne spravljaj v greh dežele, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje v last!
Če se je kdo pred kratkim oženil, naj ne odhaja v vojsko in naj se mu ne nalaga nikakršno opravilo; prost naj bo eno leto za hišo in naj razveseljuje ženo, ki jo je vzel.
Razni zakoni
Ne jemlji v zastavo ročnega mlina ali njegovega zgornjega kamna; kajti življenje bi vzel v zastavo.
Če koga zalotijo, da je ugrabil katerega izmed bratov, izmed Izraelovih sinov, z njim surovo ravnal in ga prodal, naj ugrabitelj umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede!
Glej, da boš pri gobavi
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni.
bolezni vestno naredil vse tako, kakor te učijo levitski duhovniki; ravnajte natančno tako, kakor sem jim zapovedal! Spomni se, kaj je GOSPOD, tvoj Bog, storil Mirjam na poti, ko ste šli iz Egipta!
10 Če daš svojemu bližnjemu kar koli na pósodo, ne hôdi v njegovo hišo, da bi od njega vzel zastavo! 11 Zunaj postoj in ta, ki mu posojaš, naj zastavo prinese k tebi ven. 12 Če je to ubožec, ne hôdi spat, ko imaš njegovo zastavo pri sebi!
Db. spat z njegovo zastavo.
13 Vsekakor mu vrni zastavo ob sončnem zahodu, da leže spat s svojim plaščem in te blagoslovi; zate pa bo to pravičnost pred GOSPODOM, tvojim Bogom.
14 Ne izkoriščaj ubogega in revnega dninarja, bodisi da je izmed tvojih bratov ali izmed tujcev, ki so v tvoji deželi, znotraj tvojih vrat!
Tj. v tvojih mestih.
15 Še tisti dan ga plačaj, da ne zaide sonce nad njegovim plačilom! Kajti ubog je in njegova duša hrepeni po tem; sicer bo vpil zoper tebe h GOSPODU in na tebi bo greh.
16 Očetje naj ne bodo usmrčeni zaradi sinov in sinovi ne zaradi očetov: vsak naj bo usmrčen za svoj greh.
17 Ne krati pravice tujcu in siroti in ne jemlji vdovi oblačila v zastavo! 18 Spomni se, da si bil suženj v Egiptu in da te je GOSPOD, tvoj Bog, odkupil od tam! Zato ti zapovedujem, da izpolniš to besedo.
19 Kadar žanješ žito na polju in pozabiš kak snop na polju, se ne vračaj, da bi ga vzel! Naj bo za tujca, siroto in vdovo, da te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok. 20 Kadar klatiš olive, ne raziskuj vej za seboj; naj bo za tujca, siroto in vdovo.
21 Kadar trgaš v svojem vinogradu, ne paberkuj za seboj; naj bo za tujca, siroto in vdovo. 22 Spomni se, da si bil suženj v egiptovski deželi; zato ti zapovedujem, da izpolniš to besedo.
25
Kadar nastane spor med možmi in pridejo k sodbi, da bi jim sodili, naj pravičnega oprostijo, krivičnega pa obsodijo. Če je krivični zaslužil udarce, naj sodnik ukaže, da ga položijo na tla in mu vpričo njega dajo toliko udarcev, kolikor je primerno njegovi krivdi. Štirideset udarcev naj mu dajo, več ne, da ne bo tvoj brat, če bi mu dali še veliko več udarcev, onečaščen v tvojih očeh.
Ne zavezuj gobca volu, kadar vrši žito!
Dodano.
Svaško pravo
Če bratje bivajo skupaj in eden izmed njih umre, pa nima sina, naj se žena umrlega ne moži ven s tujcem. Njen svak naj gre k njej in si jo vzame za ženo in ji izpolni svaško dolžnost. Prvorojenec, ki ga bo rodila, naj se imenuje po njegovem umrlem bratu, da se njegovo ime ne izbriše iz Izraela. Če pa mož ne mara vzeti svakinje, naj gre svakinja k mestnim vratom k starešinam in reče: »Moj svak noče ohraniti imena svojega brata v Izraelu, noče mi izpolniti svaške dolžnosti.« Starešine njegovega mesta naj ga pokličejo in mu prigovarjajo. Če vztraja in reče: »Ne maram je vzeti,« naj njegova svakinja stopi k njemu pred očmi starešin, mu sezuje sandalo in mu pljune v obraz. Potem naj spregovori in reče: »Tako naj se stori možu, ki noče zidati hiše svojemu bratu.« 10 In njegovo ime naj se v Izraelu glasi hiša sezutega.
Razne določbe
11 Če se tepeta moška, mož in njegov brat, in se približa žena enega, da bi rešila svojega moža iz rok tistega, ki ga tepe, pa iztegne roko in ga zgrabi za sram, 12 ji odsekaj roko; tvoje oko naj bo brez usmiljenja.
13 Ne imej v svoji vreči dveh vrst uteži, večje in manjše! 14 Ne imej v svoji hiši dveh vrst škafov, večjega in manjšega! 15 Imej celo in pravilno utež, imej cel in pravilen škaf, da se ti podaljšajo dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog! 16 Kajti gnusoba je GOSPODU, tvojemu Bogu, vsak, ki dela te reči, vsak, ki ravna nepošteno.
17 Spominjaj se, kaj ti je storil Amálek na poti, ko ste šli iz Egipta; 18 kako te je na poti napadel in pobil pri tebi vse, ki so opešali in zaostali za teboj, ko si bil izčrpan in utrujen, in se ni bal Boga! 19 Ko ti torej GOSPOD, tvoj Bog, nakloni mir
Db. počitek.
pred vsemi tvojimi sovražniki okrog in okrog v deželi, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje, da jo kot dediščino vzameš v last, izbriši spomin na Amáleka izpod neba! Ne pozabi!
Daritev prvin in izpoved vere
26
Ko prideš v deželo, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje v dedno posest, in jo vzameš v last in se v njej naseliš, vzemi nekaj prvin vseh zemeljskih sadov, ki jih dobiš iz svoje dežele, katero ti daje GOSPOD, tvoj Bog, daj jih v koš in pojdi na kraj, ki ga izbere GOSPOD, tvoj Bog, da tam prebiva njegovo ime! Potem pridi k duhovniku, ki bo tiste dni, in mu reci: »Danes pričujem GOSPODU, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, za katero je GOSPOD prisegel našim očetom, da nam jo bo dal.« Duhovnik naj vzame koš iz tvoje roke in ga postavi pred oltar GOSPODA, tvojega Boga. Potem spregovôri in reci pred GOSPODOM, svojim Bogom: »Moj oče je bil blodeč Aramejec. Šel je v Egipt in je tam z malo ljudmi tujčeval. Tam pa je nastal iz njega velik, močan in številen narod. Toda Egipčani so hudo ravnali z nami, stiskali so nas in nam nalagali težko tlako. In vpili smo h GOSPODU, Bogu naših očetov, in GOSPOD je slišal naš glas in videl našo bedo, težavo in stisko. GOSPOD nas je izpeljal iz Egipta z močno roko in z iztegnjenim laktom, z veliko strahoto, z znamenji in s čudeži. Pripeljal nas je v ta kraj in nam dal to deželo, v kateri se cedita mleko in med. 10 In zdaj, glej, prinašam prvine sadov zemlje, ki si mi jo dal, GOSPOD.« Tako postavi koš pred GOSPODA, svojega Boga, in se prikloni pred GOSPODOM, svojim Bogom! 11 Z levitom in tujcem, ki sta v tvoji sredi, se vesêli vseh dobrot, ki jih je GOSPOD, tvoj Bog, dal tebi in tvoji hiši!
Molitev po oddaji desetine za reveže
12 Ko v tretjem letu, letu desetine, oddaš celo desetino vsega svojega pridelka in jo daš levitu, tujcu, siroti in vdovi, da se do sitega najedo znotraj tvojih vrat,
Tj. v tvojih mestih.
13 reci pred GOSPODOM, svojim Bogom: »Odpravil sem iz hiše, kar je bilo posvečenega, in dal tudi levitu, tujcu, siroti in vdovi natanko po tvoji zapovedi, ki si mi jo dal; nobene od tvojih zapovedi nisem prestopil in ne pozabil. 14 Od tega nisem jedel ob žalovanju, od tega nisem ničesar oddal, ko sem bil nečist, in od tega nisem ničesar dal kakemu mrliču; poslušal sem glas GOSPODA, svojega Boga, storil sem čisto tako, kakor si mi zapovedal. 15 Ozri se dol iz svojega svetega bivališča, iz nebes, in blagoslôvi svoje ljudstvo Izrael in zemljo, ki si nam jo dal, kakor si prisegel našim očetom, deželo, v kateri se cedita mleko in med.«
Izrael je Božje ljudstvo
16 Danes ti GOSPOD, tvoj Bog, zapoveduje, da izpolnjuj te zakone in odloke; vestno jih torej izpolnjuj z vsem srcem in vso dušo! 17 GOSPODA si danes pripravil k izjavi, da bo tvoj Bog in da boš hodil po njegovih poteh in izpolnjeval njegove zakone, zapovedi in odloke ter poslušal njegov glas. 18 In GOSPOD je danes pripravil tebe k izjavi, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine, kakor ti je obljubil, in da boš izpolnjeval vse njegove zapovedi, 19 da te postavi visoko v hvali, imenu in sijaju nad vse narode, ki jih je naredil, in da boš sveto ljudstvo GOSPODU, svojemu Bogu, kakor je govoril.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2003 Svetopisemska družba Slovenije

Kupi Sveto pismo v obliki e-knjige ali si naloi Brezplačno svetopisemsko literaturo!

Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  11.1.2019, do zdaj izpisanih odlomkov: 11.094.867, danes: 17.702
Čas izvajanja programa: 0.09s