|
26 Potem se je pred Filipom pojavil Božji angel z naročilom: »Odpravi se na pot. Opoldne, v največji vročini, odpotuj po opuščeni cesti, ki se iz Jeruzalema spušča v Gazo.«
27 In Filip je odšel.
Ravno takrat se je po tej cesti vozil neki visoki etiopski uradnik. Bil je finančni upravitelj na dvoru etiopske kraljice, ki je nosila naziv »kandáka«. Kot romar je obiskal Jeruzalem, da bi počastil Boga Izraelcev in v templju opravil molitve,
28 zdaj pa se je vračal domov. V svoji kočiji je bral knjigo preroka Izaija.
29 Sveti Duh je rekel Filipu: »Pojdi tja, ujemi tisto kočijo.«
30 Filip je torej pritekel h kočiji in slišal, kako uradnik na glas bere Izaijevo knjigo.
»Ali veste, kaj pomeni to, kar berete?« je zaklical.
31 »Pravzaprav nimam pojma,« je odvrnil uradnik, »nekdo bi mi moral pojasniti.«
Povabil je Filipa, naj se mu pridruži v kočiji.
32 Bral je tale odlomek:
»Odvedli so ga kakor ovco, ki bo zaklana,
on pa je molčal kot jagnje, ko mu strižejo volno.
Sploh ni odprl svojih ust.
33 Ker se je tako ponižal,
je bil sodni proces proti njemu razveljavljen.
Kdo lahko opiše njegovo potomstvo?
Njegovo življenje je vzeto z zemlje.«
34 »Prosim vas,« je rekel uradnik Filipu, »mi lahko poveste, o kom tukaj govori prerok? O sebi ali o kom drugem?«
35 Tako je Filip lahko začel govoriti. Izhajal je iz tega odlomka in uradniku razložil dobro novico o Jezusu.
36 Ko sta se tako vozila naprej, sta na nekem kraju ob cesti zagledala vodo.
»O, voda!« je vzkliknil uradnik. »Zakaj se ne bi krstil?«
38 Vozniku kočije je ukazal, naj ustavi. Skupaj s Filipom sta stopila v vodo in Filip ga je krstil.
39 Takoj ko sta prišla iz vode, je Filip izginil – Božji Duh ga je odnesel proč. Uradnik ga ni več videl, ampak je ves vesel nadaljeval svojo pot.
|
