1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 2 Ti, sin človekov, ali hočeš soditi? Ali hočeš soditi krvoločnemu mestu? Tedaj mu oznani vse njegove gnusobe! 3 Reci: Tako govori Gospod Bog: O mesto, ki v svoji sredi preliva kri, da bi prišel njegov čas, in si dela malike, da se oskrunja. 4 S svojo krvjo, ki si jo prelilo, si si nakopalo krivdo, in s svojimi maliki, ki si jih napravilo, si se oskrunilo. Približalo si svoj dan in prišlo do svojih let. Zato te dam v zasramovanje narodom, v zasmeh vsem deželam. 5 Bližnji in oddaljeni te bodo zasmehovali, ker je tvoje ime omadeževano in je zmeda v tebi velika.

6 Glej, Izraelovi knezi v tebi so vsak po svoji moči prelivali kri. 7 Očeta in mater v tebi zaničujejo, tujca v tvoji sredi zatirajo, siroto in vdovo v tebi stiskajo. 8 Kar mi je sveto, preziraš, in moje sobote skruniš. 9 V tebi so obrekljivci, ki prelivajo kri; v tebi so taki, ki pojedajo na gorah in uganjajo razuzdanost v tvoji sredi. 10 V tebi razgaljajo očeta do nagega, v tebi zlorabljajo ženo, ki je obredno nečista. 11 Eden počenja gnusobo z ženo svojega bližnjega, drugi skruni svojo snaho z razuzdanostjo, spet drugi posiljuje v tebi svojo sestro, hčer svojega očeta. 12 V tebi jemljejo podkupnine, da se preliva kri. Jemlješ obresti in oderuško plačilo, kuješ dobičke z izsiljevanjem bližnjega, name pa pozabljaš, govori Gospod Bog.

13 Glej, plosknem z rokama nad dobičkom, ki si ga pridobilo, in nad krvjo, ki je bila prelita v tvoji sredi. 14 Bo tvoje srce vzdržalo, bodo tvoje roke ostale močne v dneh, ko se spravim nate? Jaz, Gospod, sem govoril in bom storil! 15 Razkropil te bom med narode, te razsejal po deželah in naredil konec tvojemu oskrunjanju. 16 Sámo se boš ponižalo v očeh narodov, da spoznaš, da sem jaz Gospod.

17 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 18 Sin človekov, Izraelova hiša mi je postala žlindra. Vse v topilnici: baker, kositer, železo in svinec je postalo žlindra, tudi srebro. 19 Zato tako govori Gospod Bog: Ker ste vsi postali žlindra, glejte, vas zberem sredi Jeruzalema. 20 Kakor srebro, baker, železo, svinec in kositer zberejo v topilnici in raznetijo nanje ogenj, da se raztopijo, tako vas zberem v svoji jezi in v svojem srdu, vas porinem noter in raztopim. 21 Da, zberem vas in razpiham na vas ogenj svojega besa, da se raztopite sredi njega. 22 Kakor se srebro raztopi v topilnici, tako se vi raztopite v njej, da spoznate, da sem jaz, Gospod, razlil svoj srd na vas.

23 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 24 Sin človekov, reci mu: Ti si dežela, ki ni očiščena ne oprana z dežjem na dan togote. 25 Njeni knezi v njeni sredi so kakor rjoveč lev, ki trga plen; požirajo ljudi, jemljejo zaklade in dragocenosti, množijo njene vdove. 26 Njeni duhovniki kršijo mojo postavo in skrunijo, kar mi je sveto. Ne razločujejo med svetim in svetnim, ne učijo razlike med nečistim in čistim. Zakrivajo si oči pred mojimi sobotami in me skrunijo v svoji sredi. 27 Njeni višji uradniki so v njeni sredi kakor volkovi, ki trgajo plen, prelivajo kri in pokončujejo ljudi, da si prisvojijo krivičen dobiček. 28 Njeni preroki jim sipljejo pesek v oči, ko imajo varljiva videnja, jim vedežujejo laž in govorijo: »Tako govori Gospod Bog,« ko Gospod ni govoril. 29 Ljudstvo dežele izsiljuje in grabežljivo ropa. Zatirajo reveža in ubogega in neupravičeno pritiskajo na tujca. 30 Iskal sem med njimi človeka, ki bi pozidal zid in stal pred menoj na prelomu, v bran dežele, da je ne uničim. Pa ga nisem našel. 31 Zato bom izlil svojo togoto nanje, v ognju svojega besa jih bom uničil. Njihovo ravnanje bom spravil na njihovo glavo, govori Gospod Bog.

1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 2 Sin človekov, bili sta dve ženski, hčeri ene matere. 3 Vlačugali sta se v Egiptu, že v svoji mladosti sta se vlačugali. Tam so otipavali njune prsi, tam so jima stiskali dekliške grudi. 4 Starejši je bilo ime Ohóla, njeni sestri pa Oholíba. Postali sta moji in sta rodili sinove in hčere. Njuni imeni: Ohóla je Samarija, Oholíba pa Jeruzalem.

5 Ohóla se je vlačugala. Čeprav je bila moja, je vsa gorela za svoje ljubimce Asirce: za vojake, 6 oblečene v vijolični škrlat, za upravitelje in glavarje, same brhke mladeniče, in jezdece, ki so jahali na konjih. 7 Njim se je predajala s svojim vlačuganjem, vsem izbranim Asircem, in se oskrunjala z vsemi maliki vseh tistih, za katere je gorela v strasti. 8 Vendar ni opustila svojega vlačuganja z Egipčani, kajti že v njeni mladosti so ležali z njo, ji stiskali dekliške prsi in tešili na njej svojo poželjivost. 9 Zato sem jo dal v roke njenim ljubimcem, v roke Asircem, za katere je vsa gorela. 10 Ti so jo razgalili do nagega, vzeli njene sinove in hčere, njo samo pa ubili z mečem. Postala je pojem med ženami, ko so izvršili obsodbo nad njo.

11 Njena sestra Oholíba je to videla, pa se je še bolj spridila v svoji poželjivosti kakor ona in bila še bolj razvratna od svoje razuzdane sestre. 12 Vsa je gorela za Asirce, upravitelje in glavarje, v najboljšo opravo oblečene vojake in jezdece, ki so jahali na konjih, same brhke mladeniče. 13 Videl sem, da se je oskrunila – obe sta šli isto pot. 14 Vendar je bila ta še večja vlačuga. Videla je može, naslikane na steni, podobe Kaldejcev, slikane z minijem. 15 Ledja so imeli prepasana in na glavah široka pokrivala; vsi so bili videti kakor častniki, podoba Babiloncev, katerih rojstna dežela je bila Kaldeja. 16 Strastno se je razvnela zanje, brž ko jih je videla, in poslala sle k njim v Kaldejo. 17 Babilonci so hodili k njej, v posteljo ljubimkanja, in jo skrunili s svojo razuzdanostjo. Potem ko se je oskrunila z njimi, je začutila odpor do njih. 18 Vendar je tako odkrito nadaljevala svoje vlačuganje in razkrivala svojo nagoto, da sem začutil odpor do nje, kakor sem začutil odpor do njene sestre. 19 Ona pa je množila svoja vlačuganja in se spominjala dni svoje mladosti, ko se je vlačugala v egiptovski deželi. 20 Strastno je gorela za svoje razvratneže, katerih meso je bilo kakor oslovsko in izliv podoben konjskemu. 21 Hlepela si po svoji mladostni razuzdanosti, ko so ti Egipčani stiskali grudi in ti otipavali prsi.

22 Zato, Oholíba, tako govori Gospod Bog: Glej, podžgal bom proti tebi tvoje ljubimce, do katerih si začutila odpor, in jih pripeljal nadte od vsepovsod: 23 Babilonce in vse Kaldejce, Pekód, Šoo in Koo, vse Asirce z njimi, brhke mladeniče, vse upravitelje in glavarje, častnike in vojake in vse jezdece na konjih. 24 S severa bodo prišli nadte z bojnimi vozovi in kolesi in množico ljudstev. Zaslone, ščite in čelade bodo usmerili z vseh strani proti tebi. Predal jim bom sodbo, da te obsodijo po svojem pravu. 25 Svojo gorečnost bom spravil nate, da bodo srdito ravnali s tabo. Nos in ušesa ti bodo odrezali, in kar bo še preostalo od tebe, bo padlo pod mečem. Vzeli bodo tvoje sinove in hčere, in kar bo še preostalo od tebe, bo použil ogenj. 26 Slekli ti bodo oblačila in ti pobrali dragotine. 27 Tako bom naredil konec tvoji razuzdanosti in tvojemu vlačuganju iz egiptovske dežele, da ne povzdigneš več oči k njim in se ne spomniš več Egipta. 28 Tako namreč govori Gospod Bog: Glej, dajem te v roke tistih, ki jih sovražiš, v roke tistih, do katerih čutiš odpor. 29 Ravnali bodo s tabo sovražno, pobrali ti bodo ves izkupiček in te pustili golo in nago. Tako se bo odkrila sramota tvojega nečistovanja, tvoje razuzdanosti in tvojega vlačuganja. 30 To se ti bo zgodilo, ker si se vlačugala s pogani in se oskrunjala z njihovimi maliki. 31 Po poti svoje sestre si hodila, zato dam njeno čašo tebi v roko. 32 Tako govori Gospod Bog:

36 Gospod mi je rekel: Sin človekov, ali boš obsodil Ohólo in Oholíbo in jima pokazal njune gnusobe? 37 Kajti prešuštvovali sta in kri je na njunih rokah. S svojimi maliki sta prešuštvovali in svoje otroke, ki sta mi jih rodili, sta jim žrtvovali v hrano. 38 Pa še tole sta mi storili: omadeževali sta tisti dan moje svetišče in skrunili moje sobote. 39 Ko sta žrtvovali svoje otroke svojim malikom, sta prišli še isti dan v moje svetišče in ga oskrunili. Glejte, tako sta delali v moji hiši.

40 Še več, pošiljali sta celo po može, ki so prihajali od daleč; sla sta pošiljali k njim in glej, prišli so. Okopala si se zanje, si naličila oči in si nadela nakit. 41 Sedela si na razkošnem ležišču, pred katerim je bila miza, na katero si postavljala moje kadilo in olje. 42 Glas brezskrbnih se je slišal pri njej zaradi množice mož, ki so prihajali iz puščave. Zapestnice so jima natikali na roke in prelep načelek na glavo.

43 Tedaj sem rekel: Ali potemtakem nista prešuštvovali? Kakor počne vlačuga, sta se vlačugali. 44 Prihajali so k njej, kakor hodijo k ženski, ki je vlačuga. Tako so hodili k Ohóli in Oholíbi, k tema razuzdankama.

45 Toda pravični možje jima bodo sodili po pravu o prešuštnicah in po pravu o morilkah, saj sta prešuštnici in kri se drži njunih rok! 46 Zato tako govori Gospod Bog: Naj se skliče proti njima zbor in naj ju izroče v pretres in plenjenje. 47 Zbor naj ju kamna in razseka z mečem. Njune sinove in hčere naj pomorijo, njune hiše pa požgejo z ognjem. 48 Tako bom naredil konec razuzdanosti v deželi. Vsem ženskam bo to v pouk, da se ne bodo vdajale razuzdanosti kakor vedve. 49 Vajino razuzdanost bodo spravili na vaju in nosili bosta kazen za grehe s svojimi maliki. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod Bog.

1 Peter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim priseljencem, v razseljenosti po Pontu, Galatiji, Kapadokiji, Aziji in Bitiniji, 2 po vnaprejšnjem vedenju Boga Očeta, s posvečenjem Duha, zavoljo poslušnosti in pokropljenosti s krvjo Jezusa Kristusa: milost in mir naj se vam pomnožita.

3 Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje, 4 za nepropadljivo, neomadeževano in nevenečo dediščino, ki je v nebesih shranjena za vas, 5 katere Božja moč po veri varuje, da boste dosegli odrešitev, ki čaka, da se razodene v poslednjem času. 6 Bodite tega veseli, čeprav morate zdaj nekaj časa trpeti v raznih preizkušnjah, 7 da bo preizkušenost vaše vere veljala več kakor zlato, ki je minljivo, pa se v ognju preizkuša, vam v hvalo, slavo in čast, ko se bo razodel Jezus Kristus. 8 Njega ljubite, čeprav ga niste videli. Verujete vanj, čeprav ga zdaj ne vidite, veselite se v neizrekljivem in poveličanem veselju, 9 ko dosegate namen svoje vere, namreč odrešitev duš.

10 To odrešitev so preiskovali in se vanjo poglabljali preroki, ki so prerokovali o milosti, ki je bila namenjena vam. 11 Skušali so dognati, na kateri in na kakšen čas je meril Kristusov Duh, ki je bil v njih in je vnaprej pričeval o trpljenju, namenjenem Kristusu, in o poznejšem poveličanju. 12 Njim je bilo razodeto, da niso služili sebi, ampak vam, v tem, kar so vam zdaj sporočili tisti, ki so vam po Svetem Duhu, poslanem iz nebes, oznanili evangelij. In to so stvari, v katere želijo pogledati angeli.

13 Zato opašite ledja svojega razuma, trezni bodite, popolnoma naslonite upanje na milost, ki vam je prinesena v razodetju Jezusa Kristusa. 14 Kot otroci poslušnosti se ne prilagajajte prejšnjim željam, ki ste jih imeli v svoji nevednosti, 15 marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, 16 saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet.

17 Če kličete za Očeta tistega, ki vsakogar sodi nepristransko, le po njegovem dejanju, preživite v spoštljivem strahu čas svojega bivanja v tujini. 18 Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, 19 ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta. 20 On je bil že pred stvarjenjem sveta spoznan, razodel pa se je poslednji čas za vas, 21 ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, tako da se vaša vera in upanje nanašata na Boga.

22 Ker ste v poslušnosti resnici očistili svoje duše za iskreno bratoljubje, se goreče in iz čistega srca ljubíte med seboj, 23 ker niste bili prerojeni iz propadljivega, temveč iz nepropadljivega semena, po Božji besedi, ki je živa in večna. 24 Kajti