|
Prilika o zarjavelem loncu
24
1 V devetem letu, v desetem mesecu, desetega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:
2 Sin človekov, zapiši si natančno datum tega dneva! Prav tega dne je babilonski kralj krenil nad Jeruzalem; da, prav tega dne.
3 Povej uporni hiši priliko in jim reci: Tako govori Gospod Bog:
Pristavi lonec, pristavi ga
in vlij vanj tudi vode!
4 Deni vanj kose mesa,
same lepe kose, stegno in pleče,
napolni ga z izbranimi kostmi!
5 Vzemi najboljše med drobnico,
tudi drva  Db. kosti; hebr. nejasno. naloži podenj!
Zavri njegove kose mesa, Db. njegovo vretje; hebr. nejasno.
tudi kosti v njem naj se skuhajo!
6 Zato tako govori Gospod Bog:
Gorje mestu, ki je prelivalo kri,
kotlu, ki se ga je prijela rja
in katerega rja ne gre proč!
Po vrsti, kos za kosom, jemlji iz njega,
ne da bi žreb padel nanj.
7 Kajti njegova kri je v njegovi sredi.
Na golo skalo jo daje,
ne izliva je na zemljo,
da bi jo mogel pokriti prah.
8 Da se razburim in maščujem,
sem spravil njegovo kri na golo skalo,
da se ne bi pokrila.
9 Zato tako govori Gospod Bog:
Gorje mestu, ki je prelivalo kri!
Tudi jaz naredim veliko grmado.
10 Nanôsi veliko drv, zaneti ogenj
in dobro skuhaj meso! Dodaj začimbe,
kosti pa naj zgorijo!
11 Nato ga praznega postavi na njegovo žerjavico,
da se razgreje in se razbeli njegov baker,
da se raztopi v njem umazanija, ki je v njem,
in izgine njegova rja.
12 A zaman sem se trudil:
njegova debela rja ne gre od njega,
njegova rja ostane kljub ognju. Hebr. nejasno.
13 Zaradi tvoje umazane razuzdanosti,
ker sem te hotel očistiti,
pa se nisi očistilo svoje umazanije,
ne boš več čisto,
dokler ne pomirim svojega srda nad tabo.
14 Jaz, Gospod, sem govoril: prihaja in storil bom. Ne bom odnehal ne prizanesel in ne bo mi žal. Po tvojih potih in po tvojih delih te bom sodil, govori Gospod Bog.
Smrt prerokove žene napoveduje padec Jeruzalema
15 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
16 Sin človekov, glej, z nenadnim udarcem ti bom odvzel radost tvojih oči. A nikar ne žaluj, ne jokaj in ne pretakaj solz!
17 Tiho vzdihuj, a žalovanja za mrtvimi ne opravljaj! Nadeni si pokrivalo, natakni si obuvalo na noge, ne zakrivaj si brade in ne jej kruha sosedov. Db. ljudi.
18 Zjutraj sem še govoril ljudstvu, zvečer pa mi je umrla žena. Naslednje jutro sem storil, kakor mi je bilo ukazano.
19 Tedaj mi je ljudstvo reklo: »Nam ne boš pojasnil, kakšen pomen ima za nas to, kar delaš?«
20 Rekel sem jim: »Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
21 Povej Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Glejte, oskrunil bom svoje svetišče, ponos vaše moči, radost vaših oči in hrepenenje vaše duše. Vaši sinovi in vaše hčere, ki ste jih morali zapustiti, bodo padli pod mečem.
22 Tedaj boste storili, kakor sem storil jaz: ne boste si zakrivali brade ne jedli kruha sosedov. Db. ljudi.
23 Svoja pokrivala boste imeli na glavah in obuvala na nogah, ne boste žalovali ne jokali, temveč boste propadali zaradi svojih krivd in stokali drug pred drugim.
24 Ezekiel vam bo za znamenje, kajti vse, kar je storil, boste storili tudi vi, ko pride to. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod Bog.«
25 Ti pa, sin človekov, tisti dan, ko jim bom odvzel njihovo oporišče, veselje njihovega ponosa, radost njihovih oči, koprnenje njihove duše, njihove sinove in hčere,
26 tisti dan bo prišel k tebi ubežnik in ti prinesel novico.
27 Tisti dan se ti bodo odprla usta pred ubežnikom: spregovoril boš in ne boš več nem. Za znamenje jim boš. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.
Govori proti sedmim narodom
Proti Amóncem
25
1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:
2 Sin človekov, obrni svoj obraz proti Amóncem in prerokuj proti njim!
3 Reci Amóncem: Poslušajte besedo Gospoda Boga. Tako govori Gospod Bog: Ker si privoščil Db. rekel »juhej«. mojemu svetišču, da je bilo oskrunjeno, in Izraelovi deželi, da je bila opustošena, pa Judovi hiši, da je šla v izgnanstvo,
4 glej, te bom izročil v posest sinovom Vzhoda. V tebi si bodo ogradili svoja šotorišča, v tebi bodo postavili svoja bivališča. Oni bodo uživali tvoje sadove in pili tvoje mleko.
5 Rabo bom napravil za pašnik kamelam in amónsko deželo za počivališče drobnici. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.
6 Tako namreč govori Gospod Bog: Ker si ploskal z rokama, topotal z nogami in se poln zaničevanja v srcu veselil nad Izraelovo deželo,
7 zato, glej, bom iztegnil roko zoper tebe, te dal v plen narodom, te iztrebil izmed ljudstev, pregnal iz dežel in te uničil. Tedaj boš spoznal, da sem jaz Gospod.
Proti Moábcem
8 Tako govori Gospod Bog: Ker sta Moáb in Seír rekla: »Glejte, Judova hiša je taka kot vsi drugi narodi,«
9 zato, glej, bom izropal Db. odprl. moábsko pobočje, njegova mesta Db. od mest, od njegovih mest. vse do meje, ki so kras dežele: Bet Ješimót, Báal Meón in Kirjatájim.
10 Z Amónci vred jih bom dal v posest sinovom Vzhoda, da se Amónci ne bodo več omenjali med narodi.
11 Nad Moábom bom izvršil sodbo. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.
Proti Edómcem
12 Tako govori Gospod Bog: Ker je Edóm maščevalno ravnal z Judovo hišo in se hudo pregrešil z maščevanjem nad njimi,
13 zato tako govori Gospod Bog: Iztegnil bom roko nad Edóm, iztrebil iz njega ljudi in živino ter ga spremenil v puščavo: od Temána do Dedána bodo padli pod mečem.
14 Svoje maščevanje nad Edómom bom opravil po roki svojega ljudstva Izraela. Z Edómom bodo ravnali po moji jezi in po mojem srdu. Tako bodo spoznali moje maščevanje, govori Gospod Bog.
Proti Filistejcem
15 Tako govori Gospod Bog: Ker so Filistejci maščevalno ravnali, se s prezirom v duši bridko maščevali in iz večnega sovraštva uničevali,
16 zato bom, tako govori Gospod Bog, iztegnil roko nad Filistejce in iztrebil Keretéjce in uničil ostanek na morskem obrežju.
17 Hudo se bom maščeval nad njimi, s srditimi kaznimi. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod, ko spravim svoje maščevanje nanje.
Proti Tiru
26
1 V enajstem letu, prvega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:
2 Sin človekov, ker je Tir rekel Jeruzalemu:
»Juhej, vrata ljudstev so se razbila:
spet se vračajo k meni!
Jaz se bom napolnil,
ker je on opustošen.«
3 Zato tako govori Gospod Bog:
Glej, proti tebi sem, Tir,
nadte vzdignem veliko narodov,
kakor morje vzdigne svoje valove.
4 Razdejali bodo tirsko obzidje,
podrli njegove stolpe.
Pometem iz njega njegov prah
in ga spremenim v golo skalo.
5 Prostor za razpenjanje mrež
bo sredi morja.
Da, jaz sem rekel, govori Gospod Bog.
Narodom bo v plen.
6 Njegova naselja, ki so po deželi,
bodo uničena z mečem.
Tako bodo spoznali, da sem jaz Gospod.
7 Tako namreč govori Gospod Bog: Glej, s severa pripeljem nad Tir babilonskega kralja Nebukadnezarja, kralja kraljev, s konji in z bojnimi vozovi, z jezdeci in množico in številnim ljudstvom.
8 Tvoja naselja po deželi
uniči z mečem.
Zoper tebe zgradi okope,
nasuje zoper tebe nasip
in postavi zaščitno streho.
9 Udar svojega ovna usmeri proti tvojemu obzidju,
tvoje stolpe podre s svojimi kopačami.
10 Zaradi povodnji njegovih konj
te pokrije prah.
Od ropota jezdecev, koles in bojnih voz
se strese tvoje obzidje,
ko pojde skozi tvoja vrata,
kakor tisti, ki stopajo v osvojeno mesto.
11 S kopiti svojih konj
potepta vse tvoje ceste,
tvoje ljudstvo pobije z mečem
in tvoje mogočno stebrovje popada na tla.
12 Tvoje bogastvo zasežejo,
tvoje trgovsko blago zaplenijo,
tvoje obzidje podrejo
in tvoje prelepe palače razdenejo.
Tvoje kamne, tvoj les in tvoje ostanke
zmečejo v sredo morja.
13 Tedaj napravim konec donenju tvojih pesmi
in zvoka tvojih citer ne bo več slišati.
14 Spremenim te v golo skalo;
prostor za razpenjanje mrež postaneš.
Ne boš več pozidan.
Da, jaz, Gospod, sem rekel,
govori Gospod Bog.
15 Tako govori Gospod Bog o Tiru: Mar se ne bodo tresli otoki od trušča ob tvojem padcu, ko bodo stokali ranjenci in bo v tvoji sredi divjal pokol?
16 Tedaj bodo stopili s svojih prestolov vsi knezi morja, odložili plašče in slekli vezena oblačila. Oblekli se bodo v trepet, sedli na tla in se venomer tresli v grozi zaradi tebe.
17 Zapeli Db. Povzdignili. bodo žalostinko o tebi s temle besedilom:
Kako si izginila, prebivalka morij, Gr. Kako si izginilo z morja.
o sloveče mesto,
ki je bilo mogočno na morju,
sámo in njegovi prebivalci,
ki so zbujali strah
vsem svojim sosedom! Db. prebivalcem; hebr. nejasno.
18 Zdaj se tresejo otoki
ob dnevu tvojega padca.
Osupli so otoki, ki so v morju,
zaradi tvojega propada.
19 Tako govori Gospod Bog: Ko te spremenim v opustošeno mesto, kakor mesta, ki niso naseljena; ko pripeljem nadte brezdanje vodovje, da te pokrijejo velike vode,
20 te potisnem dol k njim, ki so že šli v jamo k nekdanjim rodovom. Nastanim te v spodnjem svetu, v večnih razvalinah, pri njih, ki so že v jami, tako da ne boš več naseljen in ne boš slovel Db. in dam čast/okras; hebr. nejasno. v deželi živih.
21 Strahotam te predam in ne bo te več: iskali te bodo, pa te na veke ne bodo več našli, govori Gospod Bog.
|
