1 Tedaj mi je z močnim glasom zavpil na ušesa in rekel: Približajte se, izvrševalci kazni nad mestom, vsak s svojim uničevalnim orožjem v roki! 2 In glej, šest mož je prišlo po poti od Gornjih vrat, ki gledajo proti severu, vsak s svojim pokončevalnim orožjem v roki. Sredi med njimi je bil mož v platnenem oblačilu in s pisarsko pripravo ob ledjih. Prišli so in se postavili poleg bronastega oltarja.

3 Veličastvo Izraelovega Boga se je iznad keruba, nad katerim je bilo, vzdignilo proti pragu hiše. Zaklical je možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih, 4 Gospod mu je rekel: Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema, in zaznamuj črko tav na čelo možem, ki vzdihujejo in žalujejo zavoljo vseh gnusob, ki se dogajajo v njegovi sredi. 5 Drugim pa je rekel, tako da sem slišal: Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj se ne usmili, ne prizanašajte! 6 Starce, mladeniče in mladenke, otroke in žene pobijte in pokončajte! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi tav! Začnite pri mojem svetišču! In začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred hišo. 7 Rekel jim je: Oskrunite hišo, napolnite dvore s pomorjenimi; potem pojdite ven! Šli so ven in pobijali po mestu. 8 Ko so tako pobijali, sem ostal le jaz. Padel sem na obraz, zavpil in rekel: »Oh, Gospod Bog, ali hočeš uničiti ves Izraelov ostanek, ko izlivaš svoj srd nad Jeruzalemom?« 9 Rekel mi je: Krivda Izraelove in Judove hiše je zelo zelo velika. Dežela je polna krvi in mesto polno pokvarjenosti. Govorijo namreč: »Gospod je zapustil deželo« in »Gospod ne vidi«. 10 Bom pa še jaz: moje oko se ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Njihovo ravnanje bom spravil na njihovo glavo.

11 In glej, mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih, je sporočil zadevo in rekel: Storil sem, kakor si mi zapovedal.