1 Tole so po njihovih rodovnikih poglavarji svojih družin, ki so za vladanja kralja Artakserksa šli z menoj iz Babilona: 2 Od Pinhásovih sinov Geršóm. Od Itamárjevih sinov Daniel. Od Davidovih sinov Hatúš, 3 Šehanjájev sin. Od Paróševih sinov Zeharjá in z njim v rodovnik vpisanih sto petdeset moških. 4 Od Pahat Moábovih sinov Zerahjájev sin Eljoenáj in z njim dvesto moških. 5 Od Šehanjájevih sinov Jahaziélov sin in z njim tristo moških. 6 Od Adínovih sinov Jonatanov sin Ebed in z njim petdeset moških. 7 Od Elámovih sinov Ataljájev sin Ješajá in z njim sedemdeset moških. 8 Od Šefatjájevih sinov Mihaelov sin Zebadjá in z njim osemdeset moških. 9 Od Joábovih sinov Jehiélov sin Obadjá in z njim dvesto osemnajst moških. 10 Od Šelomítovih sinov Josifjájev sin in z njim sto šestdeset moških. 11 Od Bebájevih sinov Bebájev sin Zeharjá in z njim osemindvajset moških. 12 Od Azgádovih sinov Katánov sin Johanán in z njim sto deset moških. 13 Od Adonikámovih sinov, ki so zadnji, pa so imena: Elifélet, Jeiél in Šemajá ter z njimi šestdeset moških. 14 Od Bigvájevih sinov Utáj ter Zabúd in z njima sedemdeset moških.

15 Tedaj sem jih zbral ob reki, ki teče proti Ahaváju, in tam smo se utaborili za tri dni. Opazoval sem med ljudstvom in duhovniki, pa nobenega od sinov levitov ni bilo tam. 16 Nato sem poslal po poglavarje Eliézerja, Ariéla, Šemajája, Elnatána, Jaríba, Elnatána, Natána, Zeharjája, Mešuláma ter po učitelja Jojaríba in Elnatána. 17 Naročil sem jim, naj gredo k Idóju, poglavarju v kraju Kasífja, ter v njihova usta položil besede, ki naj jih govorijo pred Idójem in njegovimi brati, služitelji v kraju Kasífja, da nam pripeljejo strežnikov za hišo našega Boga. 18 Ker je bila roka našega Boga dobrotljiva z nami, so nam pripeljali razumnega moža izmed Mahlíjevih sinov, sinú Levijevega, sinú Izraelovega, namreč Šerebjája z njegovimi osemnajstimi sinovi in brati; 19 dalje Hašabjája in z njim Ješajája izmed Meraríjevih sinov, njegove brate in njunih dvajset sinov; 20 ter od služiteljev, ki so jih David in knezi dali levitom v službo, dvesto dvajset služiteljev; vsi so bili označeni po imenih.

21 Nato sem tam ob reki Ahavá razglasil post, da bi se ponižali pred svojim Bogom in si od njega izprosili srečno pot zase, za svoje otročiče in za vse svoje imetje. 22 Sramoval sem se namreč, da bi od kralja prosil za vojsko in konjenike, ki bi nas na poti branili pred sovražnikom, kajti kralju smo rekli: »Roka našega Boga je dobrotljiva do vseh, ki ga iščejo; njegova moč in njegova jeza pa je nad vsemi, ki ga zapustijo.« 23 Postili smo se torej in prosili svojega Boga za to; in uslišal nas je.

24 Potem sem izmed knezov duhovnikov odbral dvanajst mož: Šerebjája ter Hašabjája in z njima deset drugih med njunimi brati. 25 Odtehtal sem jim srebra, zlata ter drugih stvari kot dar za hišo našega Boga, ki so jih podarili kralj, njegovi svetovalci, njegovi knezi in vsi Izraelci, ki so se znašli tam. 26 V njihove roke sem odtehtal šeststo petdeset talentov srebra, za sto talentov srebrnih priprav in sto talentov zlata. 27 Dalje dvajset zlatih posod za tisoč darejkov in dve lepi pozlačeni bronasti posodi, dragoceni kakor zlato. 28 In rekel sem jim: »Vi ste sveti GOSPODU in posode so svete. Srebro in zlato je prostovoljen dar GOSPODU, Bogu vaših očetov. 29 Varujte jih in pazite, dokler jih v Jeruzalemu, v izbah hiše GOSPODOVE ne odtehtate pred knezi duhovnikov in levitov ter pred knezi Izraelovih družin.« 30 Duhovniki in leviti so torej vzeli odtehtano srebro, zlato in druge stvari, da bi jih odnesli v Jeruzalem, v hišo našega Boga.

31 Dvanajstega dne prvega meseca smo odrinili od reke Ahavá, da pojdemo v Jeruzalem. Roka našega Boga pa je bila nad nami in na poti nas je reševal pred sovražniki in zasledovalčevo roko. 32 Prišli smo v Jeruzalem in tam prebili tri dni. 33 Četrti dan smo v hiši našega Boga v roke duhovnika Meremóta, sinú Urijája, odtehtali srebro, zlato in priprave. Z njim je bil tudi Pinhásov sin Eleazar in ob njima sta bila še levita, Ješúov sin Jozabád ter Binújev sin Noadjá. 34 Vse je ustrezalo številu in teži: vsa teža je bila v tistem času tudi popisana.

35 Sinovi izgnanstva, ki so prišli iz ujetništva, so tedaj darovali žgalne daritve Izraelovemu Bogu: dvanajst juncev za ves Izrael, šestindevetdeset ovnov, sedeminsedemdeset jagnjet in dvanajst kozličev v daritev za greh; vse kot žgalno daritev GOSPODU. 36 Potem so kraljeva naročila predali kraljevim načelnikom in oskrbnikom onkraj reke, in podprli so ljudstvo in hišo Božjo.