|
Drugi apostoli sprejmejo Pavla
2
1 Po štirinajstih letih sem spet šel z Barnabom gor v Jeruzalem. S sabo sem vzel tudi Tita.
2 Šel pa sem po razodetju. Predložil sem jim evangelij, ki ga oznanjam med pogani, in še posebej najuglednejšim osebam, da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno.
3 Tako takrat niti Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, da bi se dal obrezati, čeprav je bil Grk.
4 Sicer pa so se tam vrinili lažni bratje, da bi prežali na našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in da bi nas usužnjili.
5 Vendar se jim nismo uklonili niti za trenutek, da bi med vami obstala resnica evangelija.
6 Tisti pa, ki so imeli takšen ugled,  Ali ki se le zdijo. kot da nekaj so – kakšni so nekoč bili, me ne zanima, saj Bog ne gleda na osebo –, tisti torej, ki so veljali za ugledne, mi niso ničesar dodatno naložili.
7 Nasprotno: ko so uvideli, da je bil meni zaupan evangelij za neobrezane, kakor je bil Petru za obrezane –
8 kajti tisti, ki je deloval po Petru zaradi poslanstva med obrezanimi, je deloval tudi v meni zaradi poganov –,
9 in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob, Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico v znamenje občestva; Ali skupnosti. midva naj bi šla med pogane, oni pa med obrezane.
10 Le to so naju prosili, da bi se spominjala revežev. In to sem si zelo prizadeval storiti.
Pavel v Antiohiji graja Petra
11 Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem se mu v obraz uprl, ker je bil vreden obsojanja. Ali ker sem njegovo početje spoznal za nepravilno.
12 Preden so namreč prišli nekateri, ki so bili z Jakobom, Ali ki jih je poslal Jakob. je jedel s pogani. Ko pa so prišli, se je začel poganom umikati in se jih ogibati, in sicer iz strahu pred obrezanimi.
13 Z njim vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Barnaba dal zavesti od njihove dvoličnosti.
14 Ko pa sem videl, da ne hodijo pravilno, v skladu z resnico evangelija, sem vpričo vseh rekel Kefu: »Če ti, ki si Jud, živiš po pogansko in ne po judovsko, kako hočeš prisiliti pogane, da bi živeli po judovsko?« Nekateri razlagalci menijo, da se navedek konča šele na koncu v. 21.
Vera rešuje tako Jude kakor pogane
15 Mi, ki smo po naravi Judje in ne poganski grešniki,
16 vemo, da človek ni opravičen po delih postave, ampak edinole po veri v Dodano. Jezusa Kristusa. Zato smo tudi mi začeli verovati v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni po veri v Dodano. Kristusa in ne po delih postave, saj nobeno meso ne bo opravičeno po delih postave.
17 Če pa se mi, ki si prizadevamo postati opravičeni v Kristusu, tudi sami izkažemo za grešnike, je mar Kristus služabnik greha? Nemogoče!
18 Če namreč znova zidam to, kar sem porušil, kažem, da sem prestopnik.
19 Dejansko sem po postavi odmrl postavi, da bi živel Bogu. Skupaj s Kristusom sem križan;
20 ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.
21 Ne zametujem Božje milosti; kajti če je pravičnost po postavi, potem je Kristus umrl zaman.
|
