|
Jakobovo pismo
Pozdrav
1
1 Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajstim rodovom v razseljenosti: lep pozdrav.
Vera in modrost
2 Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje,
3 saj spoznavate,  Ali veste. da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.
4 Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni Ali zreli, odrasli. in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo.
5 Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo.
6 Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava.
7 Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda:
8 mož, ki je v duši razdvojen, nestanoviten na vseh svojih poteh.
Revščina in bogastvo
9 Ponižani brat naj se ponaša s svojo visokostjo,
10 bogati pa s svojim ponižanjem, saj bo minil kakor cvet na travniku.
11 Sonce namreč vzide z vročino in posuši travnik. Cvet na njem se osuje in lepota njegovega obličja izgine. Tako bo tudi bogataš ovenel na svojih poteh. Ali trgovskih načrtih.
Preizkušnja in skušnjava
12 Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog Manjka v mnogih rkp.; različica Gospod. obljubil njim, kateri ga ljubijo.
13 Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: »Bog me skuša.« Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar.
14 Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
15 Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt.
16 Ne varajte se, moji ljubi bratje;
17 vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, Beseda je v mn. pri katerem ni spremembe ne sence menjave. Ali na katerega nobena sprememba (v stvareh) ne more vreči sence; gr. nejasno.
18 Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina Tj. prvi sadovi. njegovih stvaritev.
Poslušanje in izpolnjevanje besede
19 Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo,
20 kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti.
21 Zato odpravite vso umazanost in odvečno Ali preostalo. zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena Ali vsajena. in ima moč, da reši vaše duše.
22 Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.
23 Če je namreč kdo poslušalec besede, ne pa njen uresničevalec, je podoben človeku, ki ogleduje svoj rojstni obraz Db. obraz svojega rojstva. v zrcalu;
24 pogleda se, a odide in takoj pozabi, kakšen je bil.
25 Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju.
26 Če kdo misli, da je pobožen, a ne brzda svojega jezika, temveč vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna.
27 Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.
Svarilo pred pristranskostjo
2
1 Moji bratje, svoje vere v Ali svoje vere, ki izhaja od (v: dodano). našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda Dodano. veličastva, ne združujte s pristranskostjo.
2 Če pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v bleščeči obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki,
3 in se naklonjeno Dodano. ozrete na tistega, ki nosi bleščečo obleko, ter rečete: »Sédi semkaj na udoben sedež,« revežu pa rečete: »Ti stopi tja,« ali: »Sédi k mojim nogam« –
4 mar niste delali razlike med seboj in postali sodniki s hudobnimi mislimi?
5 Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, a bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, kateri ga ljubijo?
6 Vi pa ste osramotili reveža. Ali vas ne zatirajo in vlačijo pred sodišča prav bogati?
7 Mar ne sramotijo ravno ti čudovitega imena, ki je bilo klicano nad vas?
8 Če torej po Pismu izpolnjujete kraljevsko postavo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, ravnate prav.
9 Če pa ste pristranski, delate greh in postava vas razkriva kot kršilce postave. Dodano.
10 Kdor se namreč drži vse postave, krši pa eno zapoved, je kriv za kršitev vseh.
11 Kajti tisti, ki je rekel: Ne prešuštvuj! je rekel tudi: Ne ubijaj! Če torej ne prešuštvuješ, ubijaš pa, si postal kršilec postave.
12 Tako govorite in delajte: kot tisti, ki bodo sojeni po postavi svobode.
13 Neusmiljena je namreč sodba za tistega, ki ne izkazuje usmiljenja. Usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo.
Vera in dela
14 Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši?
15 Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane,
16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga?
17 Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.
18 Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del.
19 Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni verujejo, a trepetajo.«
20 Hočeš spoznati, prazni človek, da je vera brez del neučinkovita?
21 Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar?
22 Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da je šele zaradi del postala popolna.
23 Tako se je izpolnilo Pismo, ki pravi: Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost, in imenovan je bil »Božji prijatelj«.
24 Vidite: človek se opraviči iz del in ne samo iz vere.
25 Ali ni bila tudi vlačuga Rahába prav tako opravičena iz del, ker je sprejela poslance in jih odpravila po drugi poti?
26 Kakor je namreč telo brez duha Ali diha. mrtvo, tako je mrtva vera brez del.
|
