|
Jeremija
Uvod
1
1 Gôvori  Ali Besede, Dejanja. Hilkijájevega sina Jeremija, izmed duhovnikov, ki so bili v Anatótu v Benjaminovi deželi;
2 beseda Gospodova, ki se mu je zgodila v dneh Judovega kralja Jošíja, Amónovega sina, v trinajstem letu njegovega vladanja.
3 Zgodila se je tudi v dneh Judovega kralja Jojakíma, Jošíjevega sina, in do konca enajstega leta Judovega kralja Sedekíja, Jošíjevega sina, do izgona Jeruzalemcev v petem mesecu.
Bog pokliče Jeremija za preroka
4 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:
5 »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal;
preden si prišel iz materinega naročja, Db. iz maternice. sem te posvetil,
te postavil za preroka narodom.«
6 Jaz pa sem rekel: »Oh, Gospod Bog, glej, ne znam govoriti, ker sem še deček.«
7 A Gospod mi je odgovoril:
»Nikar ne govôri: deček sem;
kajti h komur koli te pošljem, boš šel,
in kar koli ti ukažem, boš govoril.
8 Nikar se jih ne boj,
saj sem jaz s teboj, da te rešujem,
govori Gospod.«
9 Potem je Gospod iztegnil svojo roko in se dotaknil mojih ust; Gospod mi je rekel:
»Glej, svoje besede polagam v tvoja usta.
10 Glej, postavljam te ta dan nad narode in kraljestva,
da ruješ in podiraš,
da uničuješ in rušiš,
da zidaš in sadiš.«
Prvi videnji
11 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: »Kaj vidiš, Jeremija?« Rekel sem: »Mandljevo vejo vidim.«
12 Gospod mi je rekel: »Prav vidiš; kajti bedim Besedna igra; besedi mandljevec in bedim sta si v hebr. podobni. nad svojo besedo, da jo izpolnim.«
13 Drugič se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Kaj vidiš?« Rekel sem: »Vidim kotel, v katerem kipi; njegova odprtina se nagiba od severa sèm.«
14 Tedaj mi je Gospod rekel: »S severa prikipi nesreča nad vse prebivalce dežele.
15 Kajti glej, pokličem vse rodove severnih kraljestev, govori Gospod. Pridejo in vsak postavi svoj prestol pred jeruzalemskimi vrati, pred vsem njegovim obzidjem naokrog, pred vsemi Judovimi mesti.
16 Tedaj jim izrečem sodbo za vso njihovo hudobijo, ker so me zapustili, zažigali kadilo drugim bogovom in molili delo svojih rok. –
17 Ti pa si opaši ledja, vstani in jim govori vse, kar ti ukažem. Ne ustraši se jih, da te jaz ne prestrašim pred njimi.
18 Glej, danes te naredim za utrjeno mesto, za železen steber, za bronasto obzidje proti vsej deželi, proti Judovim kraljem, proti njegovim knezom, proti njegovim duhovnikom in proti ljudstvu dežele.
19 Bojevali se bodo proti tebi, pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, govori Gospod, da te rešujem.«
|
