|
Jeremija in Pašhúr
20
1 Duhovnik Pašhúr, Imêrjev sin, ki je bil glavni nadzornik v Gospodovi hiši, je slišal, kako je Jeremija prerokoval vse to.
2 Tedaj je Pašhúr dal preroka Jeremija pretepsti in ga del v okove pri gornjih Benjaminovih vratih ob Gospodovi hiši.
3 Ko je drugo jutro izpustil Jeremija iz okovov, mu je Jeremija rekel: »Gospod te ne imenuje več Pašhúr, ampak Groza vsepovsod.
4 Kajti tako govori Gospod: Glej, naredil bom, da boš v grozo sebi in svojim prijateljem. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in to boš videl na svoje oči. Vsega Juda dam v roke babilonskemu kralju, ta pa jih bo odvedel v izgnanstvo v Babilon in jih pobil z mečem.
5 Dal bom vse bogastvo tega mesta, vse njegovo premoženje in vse njegove dragocenosti; vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roke njihovih sovražnikov. Ti jih oplenijo, vzamejo in spravijo v Babilon.
6 Ti, Pašhúr, in vsi tvoji domači pojdete v ujetništvo; v Babilon prideš, tam umreš in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, ki si jim prerokoval lažnivo.«
Prerokova huda stiska
7 Zapeljal si me, Gospod,
in dal sem se zapeljati.
Premočan si bil zame
in si zmagal.
Ves dan sem v posmeh,
vsi se norčujejo iz mene.
8 Kadar koli govorim, moram vpiti,
»Nasilje in zatiranje!«  Ali pustošenje. moram klicati.
Zares, Gospodova beseda mi je
ves dan v sramotenje in zasmeh.
9 Če rečem: »Ne bom ga več omenjal
ne več govoril v njegovem imenu,«
je v mojem srcu kakor goreč ogenj,
zaprt v mojih kosteh.
Trudim se, da bi ga ugasil, Ali prenesel.
pa ne morem.
10 Že slišim šušljanje mnogih –
groza vsepovsod –:
»Naznanite ga! Naznanimo ga!«
Vsi moji zaupni prijatelji
prežé, da se spotaknem:
»Morda se bo dal zapeljati,
pa ga bomo premagali
in se maščevali nad njim.«
11 A Gospod je z menoj kakor strahovit junak.
Zato se bodo moji preganjalci opotekli
in ne bodo zmagali,
zelo bodo osramočeni,
ker se jim ne bo posrečilo:
sramota bo večna,
nepozabna.
12 Gospod nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega,
ki vidiš obisti in srce,
naj vidim tvoje maščevanje nad njimi,
saj sem tebi zaupal svojo pravdo.
13 Pojte Gospodu,
slavite Gospoda,
ker rešuje življenje ubogega
iz rok hudodelcev.
14 Preklet bodi dan,
ko sem bil rojen,
dan, ko me je mati rodila:
naj ne bo blagoslovljen!
15 Preklet naj bo mož,
ki je sporočil mojemu očetu:
»Otrok, sin se ti je rodil,«
in ga silno razveselil.
16 Naj se temu človeku godi kakor mestom,
ki jih je Gospod neusmiljeno razdejal.
Naj sliši vpitje zjutraj
in bojni krik opoldne,
17 ker me ni umoril v materinem telesu, Db. v maternici.
da bi mi mati postala grob
in bi njeno telo Db. njena maternica … ostalo večno noseče.
18 Zakaj sem prišel iz materinega naročja, Db. iz maternice.
da okušam trud in žalost,
da moji dnevi minevajo v samoti?
|
