|
Prerokovanje o Moábcih
48
1 O Moábu.
Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog:
Gorje Nebóju, ker je razdejan!
Osramočen, zavzet je Kirjatájim,
osramočena in razbita bo trdnjava.
2 Moábovega slovesa ni več;
v Hešbónu snujejo nesrečo proti njemu:
»Pridite, iztrebimo ga, da ne bo več narod!«
Tudi ti, Madmén, boš potišan:
meč te zalezuje.
3 Čuj vpitje iz Horonájima:
»Razdejanje in velik polom!«
4 Moáb je razbit.
Njegovi otročiči so zagnali krik.
5 Da, po vzpetini proti Luhítu
z bridkim jokom stopajo navzgor.
Da, pri sestopu proti Horonájimu
so slišali vpitje zaradi poloma:
6 Bežite, rešite si življenje,
bodite kakor divji osel v puščavi!
7 Da, ker si se zanašal na svoja dela  Gr. na svoje utrdbe. in svoje zaklade,
boš tudi ti osvojen.
Kemoš pojde v izgnanstvo
s svojimi duhovniki in knezi vred.
8 Pokončevalec pride nad vsako mesto,
nobeno se ne bo rešilo.
Uničena bo dolina,
opustošena ravnina,
kakor je govoril Gospod.
9 Postavite Moábu nagrobnik, Hebr. nejasno.
saj bo povsem razdejan.
Njegova mesta postanejo pustinja,
ne bo prebivalca v njih.
10 Preklet, kdor Gospodovo delo opravlja nemarno; preklet, kdor svoj meč odteguje krvi!
11 Moáb je bil varen od svoje mladosti,
mirno je ležal na svojih drožeh;
niso ga pretakali iz posode v posodo
in ni šel v izgnanstvo.
Zato mu je ostal njegov okus
in njegov vonj se ni spremenil.
12 Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko mu pošljem ljudi, da ga pretočijo, izpraznijo njegove posode in razbijejo njegove vrče.
13 Tedaj bo Moáb osramočen s Kemošem, kakor je bila osramočena Izraelova hiša z Betelom, ki so zaupali vanj.
14 Kako morete reči: »Junaki smo
in vojščaki, zmožni za boj?«
15 Pokončevalec Moába in njegovih mest prihaja, Hebr. nejasno.
cvet njegovih mladeničev gre v zakol,
govori Kralj, ki mu je ime Gospod nad vojskami.
16 Blizu je poguba Moába, prihaja,
njegova stiska se naglo bliža.
17 Žalujte nad njim, vsi njegovi sosedi,
vsi, ki poznate njegovo ime!
Recite: »Kako da je zlomljena močna palica,
veličastno žezlo?«
18 Stopi dol z veličastva,
sédi na izsušeno zemljo,
prebivalka, hči dibónska!
Kajti pokončevalec Moába je prišel nadte,
razrušil je tvoje utrdbe.
19 Postavi se ob pot in opazuj,
prebivalka Aroêrja!
Vprašaj begunca in ubežnico,
reci: »Kaj se je zgodilo?«
20 Osramočen je Moáb, ker je razbit.
Tulite in vpijte!
Kličite vzdolž Arnóna,
da je Moáb opustošen.
21 Sodba je prišla nad ravninsko deželo, nad Holón in Jahac in Mefáat,
22 nad Dibón in Nebó in Bet Diblatájim,
23 nad Kirjatájim in Bet Gamúl in Bet Meón,
24 nad Kerijót in Bocro in vsa mesta moábske dežele, daljna in bližnja.
25 Odsekan je Moábu rog in njegova roka je zlomljena, govori Gospod.
26 Upijanite ga, ker se je povzdigoval zoper Gospoda. Moáb naj se valja v svojem lastnem izbljuvku, tudi on bo v zasmeh.
27 Mar ti ni bil Izrael v zasmeh? Je bil zasačen med tatovi, da si z glavo zmajeval, kadar koli si govoril o njem?
28 Zapustite mesta, stanujte v skalnih duplinah,
moábski prebivalci!
Bodite ko golob, ki gnezdi
v stenah ob robu globeli.
29 Slišali smo o Moábovi prevzetnosti,
zelo prevzeten je;
o njegovem napuhu, prevzetnosti in domišljavosti,
o oholosti njegovega srca.
30 Poznam njegovo objestnost, govori Gospod,
puhel je njegov blebet,
puhlo njegovo delovanje.
31 Zato tarnam nad Moábom,
vpijem po vsem Moábu
in žalujem za možmi Kir Hêresa.
32 Bolj ko za Jazêrjem jokam za teboj,
sibmanska trta.
Tvoje mladike so segle čez morje,
se razrasle do Jazêrja. Tako nekateri rkp. in Iz 16,8; MT do Jazêrskega morja.
Nad tvoj pridelek in tvojo trgatev
je planil pokončevalec.
33 Veselje in radoživost sta izginila
iz vinograda in iz moábske dežele;
vinu v kadeh sem naredil konec,
ne tlačijo več med vriskanjem,
vriskanje ni več vriskanje.
34 Vpitje Hešbóncev sega do Elaléja, do Jahaca odmeva njihov glas, od Coarja do Horonájima in Eglát Šelišíje; da, tudi vode v Nimrímu bodo pustinja.
35 Pokončal bom v Moábu tistega, ki daruje na višini in zažiga kadilo svojim bogovom, govori Gospod.
36 Zato moje srce ihti za Moábom kakor piščali, moje srce ihti za možmi Kir Hêresa kakor piščali; zato bodo prihranki, ki si jih nabral, uničeni.
37 Kajti vsaka glava je ostrižena, vsaka brada obrita, na vseh rokah so vrezi in na ledjih je raševnik.
38 Na vseh strehah v Moábu in po njegovih trgih je sámo žalovanje, ker sem razbil Moáb kakor posodo, ki je nihče ne mara, govori Gospod.
39 Kako je razbit! Tulite! Kako Moáb osramočen obrača hrbet! V posmeh je in v grozo vsem naokrog.
40 Tako namreč govori Gospod:
Glej, lêtel bo kakor orel
in razpel peruti nad Moábom.
41 Osvojena bodo mesta
in trdnjave zavzete.
Moábskim junakom bo tisti dan pri srcu,
kakor je pri srcu ženi v porodnih bolečinah.
42 Moáb bo uničen, da ne bo več ljudstvo,
ker se je povzdigoval proti Gospodu.
43 Groza, jama in past
bodo nad tabo, prebivalec Moába,
govori Gospod.
44 Kdor ubeži pred grozo,
bo padel v jamo,
in kdor zleze iz jame,
se bo ujel v past.
Zares, nadenj, nad Moáb pripeljem
leto njih kaznovanja,
govori Gospod.
45 V hešbónski senci se ustavijo
izčrpani begunci.
Kajti ogenj šine iz Hešbóna,
plamen iz sihónske hiše
in použije Moábovo sencè,
tême sinov hrupa. Ali sinov Šaona.
46 Gorje ti, Moáb;
propadlo je, Kemoševo ljudstvo!
Kajti tvoji sinovi so odpeljani v izgnanstvo
in tvoje hčere v ujetništvo.
47 V poznejših dneh pa bom obrnil
Moábovo usodo, govori Gospod.
Dotlej pa bo sodba nad Moábom.
|
