1 Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od Gospoda, rekoč: 2 Postavi se k vratom Gospodove hiše; tam oznani to besedo in reci: Poslušajte Gospodovo besedo, vsi Judovci, ki prihajate skozi ta vrata molit Gospoda. 3 Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Poboljšajte svoje poti in svoja dejanja, pa storim, da boste prebivali v tem kraju. 4 Ne zanašajte se na varljive besede, češ: »Gospodov tempelj, Gospodov tempelj, Gospodov tempelj je to.«

5 Le če zares poboljšate svoje poti in svoja dejanja, če boste res pravično ravnali drug z drugim, 6 če ne boste zatirali tujca, sirote in vdove, ne prelivali nedolžne krvi na tem kraju ne hodili v svojo nesrečo za drugimi bogovi, 7 tedaj storim, da boste prebivali v tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom od vekov in na veke.

8 Glejte, zanašate se na varljive besede, ki ne veljajo nič. 9 Kradete, morite, prešuštvujete, krivo prisegate, Báalu zažigate kadilo in hodite za drugimi bogovi, ki jih ne poznate, 10 potem pa prihajate in stopate predme v tej hiši, na katero je priklicano moje ime, in govorite: »Rešeni smo,« pa še naprej počenjate vse te gnusobe. 11 Ali je ta hiša, na katero je priklicano moje ime, postala v vaših očeh jama razbojnikov? Dobro, potem tudi jaz tako gledam nanjo, govori Gospod. 12 Pojdite vendar v moj kraj, v Šilo, kjer sem nekdaj naredil, da je prebivalo moje ime, in poglejte, kaj sem mu storil zaradi hudobije svojega ljudstva Izraela! 13 Ker pa ste zdaj počeli vsa tista dejanja, govori Gospod, in niste poslušali, čeprav sem vam govoril, še in še govoril, in ne odgovorili, čeprav sem vas klical: 14 bom storil tej hiši, na katero je priklicano moje ime in na katero se vi zanašate, in kraju, ki sem ga dal vam in vašim očetom, kakor sem storil Šilu. 15 Zavrgel vas bom izpred svojih oči, kakor sem zavrgel vse vaše brate, ves Efrájimov rod.

16 Ti pa ne moli za to ljudstvo, ne povzdiguj zanj mile prošnje in molitve ter ne posreduj pri meni, ker te ne bom poslušal. 17 Mar ne vidiš, kaj počenjajo v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah? 18 Otroci nabirajo drva, očetje prižigajo ogenj in ženske gnetejo testo, da naredijo kolače za kraljico neba; drugim bogovom darujejo pitne daritve, da me jezijo. 19 Mar jezijo mene, govori Gospod, ali ne sami sebe, za sramoto njihovih obrazov? 20 Zato tako govori Gospod Bog: Glej, moja jeza in togota se razlijeta nad ta kraj, nad ljudi in nad živino, nad drevje poljá in sad zemlje; gorela bo in ne ugasne.

21 Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Še žgalne daritve prištejte med svoje klavne daritve in pojejte njih meso! 22 Tisti dan, ko sem vaše očete izpeljal iz egiptovske dežele, jim nisem nič govoril in nič zapovedal o žgalnih in klavnih daritvah, 23 ampak sem jim tole stvar zapovedal; rekel sem: »Poslušajte moj glas, tako bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Hodite po vsej poti, ki vam jo zapovedujem, da vam bo dobro!« 24 Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak so hodili po svojih sklepih v trmi svojega hudobnega srca; hrbet so mi pokazali in ne obraza. 25 Od dne, ko so vaši očetje odšli iz egiptovske dežele, do tega dne sem nenehno dan na dan pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke. 26 Toda niso me poslušali ne nastavili ušesa, temveč so bili trdovratni, ravnali so huje kot njihovi očetje.

27 Povej jim vse te besede, a ne bodo te poslušali, pokliči jih, a ne bodo ti odgovorili. 28 Tedaj jim reci: »To je narod, ki ne posluša glasu Gospoda, svojega Boga, in ne sprejema opomina. Konec je zvestobe, izginila je iz njihovih ust.«

30 Judovci so namreč delali, kar je hudo v mojih očeh, govori Gospod. Postavili so svoje gnusobe v hišo, na katero je priklicano moje ime, in jo oskrunili. 31 V Ge Ben Hinómu so zgradili višino Tofet, da so žrtvovali svoje sinove in hčere v ognju, česar jim nisem zapovedal in kar mi še na misel ni prišlo. 32 Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko ne bodo več rekli Tofet in Ge Ben Hinóm, ampak Dolina morije; tedaj bodo v Tofetu pokopavali, ker drugod ne bo prostora. 33 Trupla tega ljudstva bodo žrle ptice neba in zveri zemlje, ne da bi jih kdo podil proč. 34 Tedaj poskrbim, da v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah umolkne glas vriskanja in glas veselja, glas ženina in glas neveste, ker se bo dežela spremenila v razdejanje.