|
Jezusova velikoduhovniška molitev
17
1 Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe,
2 kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji,  Ali nad vsem človeštvom; db. nad vsem mesom. da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal.
3 Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.
4 Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim.
5 In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet.
6 Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede.
7 Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe;
8 kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, ter začeli verovati, da si me ti poslal.
9 Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji;
10 in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih.
11 Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, Različica katere si mi dal. da bodo eno kakor midva.
12 Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal. Različica katere si mi dal. Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogubil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo.
13 Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu, da bodo imeli moje veselje v sebi dopolnjeno.
14 Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.
15 Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Ali hudiča.
16 Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.
17 Posveti jih v resnici; Ali z resnico. tvoja beseda je resnica.
|
